Ob zaključku 15. nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva je v Vili Podrožnik v Ljubljani 8. maja potekala slavnostna razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu najboljšim avtorjem po izboru strokovne komisije. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja.

Letošnji natečaj je bil po številu prejetih nalog rekorden, saj je strokovna komisija pregledala skupno kar 39 diplom, magisterijev in doktoratov. Po besedah ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca je natečaj dosegel in celo presegel svoj namen. Kot je v svojem nagovoru med drugim povedal minister, je na vse dosedanje natečaje skupno prispelo 281 nalog, nagrajenih pa je bilo 92. “Povečuje se ozaveščenost, obveščenost in poznavanje tematike zamejstva in izseljenstva med študenti, profesorji, raziskovalci in znanstveniki,” je dodal minister in poudaril pomen tega dejstva za ohranjanje narodne zavesti. “Vsak prebivalec matične domovine bi moral poznati tudi dele lastnega naroda zunaj naših državnih meja. Gre za občutek skupne pripadnosti istemu narodu, preseganje meja in vzpostavljanje nepretrganega, aktivnega čezmejnega kroženja ljudi, idej, kapitala, podjetnosti in znanja.”

Na podlagi ocene strokovne komisije je Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, vročil sedem nagrad.
S področja izseljenstva je na natečaj prispelo 16 nalog, od tega osem diplomskih, pet magisterijev in trije doktorati, po odločitvi komisije pa so med njimi tri dela še posebej izstopala.

Tako je tretjo nagrado prejela Lea Cibrić, ki se podelitve ni mogla udeležiti, za magistrsko delo Prenos slovenskega jezika v slovenski skupnosti v Parizu. Avtorica je v delu prikazala slovensko diasporo v časovni (zgodovinski) paraleli ter sedanji geografski razsežnosti. O slovenski diaspori v Franciji sicer nimamo veliko študij, predvsem ne o sodobnejših selitvah in tokovih, zato je delo Lee Cibrić še toliko dragocenejši prispevek.

Drugo nagrado sta po odločitvi komisije prejeli dve avtorici, in sicer Andreja Bezjak za diplomsko in Klara Kožar Rosulnik za doktorsko delo. Prva se v diplomskem delu Ohranjanje slovstvene folklore pri slovenskih izseljencih v ZDA posveča jezikovno-kulturnim vsebinam slovenske identitete med pripadniki slovenske ameriške diaspore. Preučevanje »zgodb« iz življenja ameriško-slovenske srenje je sicer priljubljen raziskovalni trend, ki je primarno usmerjen k jezikovni, predvsem govorni dediščini in s tem dejansko razširja dimenzijo slovenskega jezika. Nadpovprečno obsežno delo, ki vsebuje prek 200 strani, odlikuje sistematika, s pomočjo katere je avtorica lahko majhno število sogovornikov pretvorila v zelo bogato zbirko pripovedi.

“Biografsko učenje žensk v kontekstu migracij” pa je naslov nagrajene doktorske disertacije Klare Kožar Rosulnik, ki proučuje, kako ženske migrantke z različnimi strategijami učenja konstruirajo znanje in re-konstruirajo svojo identiteto. “Delo je zelo precizno in poglobljeno v različne aspekte učenja, v tem obziru je lahko zgled,” je med drugim zapisano v utemeljitvi.

Poleg nagrajenih je strokovna komisija v objavo predlagala pet del, bodisi kot znanstveni prispevek bodisi kot monografijo.
S področja zamejstva je na natečaj prispelo 23 del, večinoma s slovenskih univerz. Komisija je v tej kategoriji podelila posebno priznanja, dve tretji ter drugo in prvo nagrado.

Posebno priznanje komisije je prejela Tea Krašovec za doktorsko delo Primorski priseljenci v Ljubljani. Poglobljeno, podatkovno izredno bogato doktorsko delo presega zgolj nacionalne okvirje, saj obravnava Primorce znotraj Slovenije skozi zgodovino priseljenstva, predvsem iz obmejnih in mejnih prostorov v prestolnico, kar odraža nastajanje teženj za združitev k matičnemu narodu.

Tretjo nagrado je prejel Blaž Ermenc za magistrsko nalogo Vloga RTV Slovenija pri oblikovanju kulturnega prostora. Magistrska naloga prinaša celovit pregled medijskega konstituiranja – tako z vidika zakonodaje kot neposrednega izvajanja – skupnega slovenskega prostora s poudarkom na poročanju o življenju Slovencev v sosednjih državah. Avtor posebej izpostavi vprašanji, kako RTV Slovenija predstavlja slovensko zamejstvo v dnevno-informativnih oddajah in kako pokriva dogajanje na tem slovenskem prostoru.

Tretjo nagrado je prejela tudi Jaruška Majovski, in sicer za diplomsko nalogo z naslovom Podobe prostora Trsta in podobe drugega v izbranih delih Marka Sosiča in Maura Covacicha. “Diplomska naloga prinaša celovit pogled na kompleksno stvarnost Trsta in okolice skozi primerjavo dveh avtorjev, Sosiča in Covacicha, domačinov različnih narodnosti, Slovenca in Italijana,” je komisija med drugim zapisala v utemeljitvi.

Poglobljen pogled v življenje in delovanje Slovencev v Avstriji, in sicer na avstrijskem Koroškem, avstrijskem Štajerskem, Predarlskem in na Dunaju pa ponuja drugonagrajena naloga, doktorska disertacija Damjane Kern z naslovom Ohranjanje identitete s poučevanjem slovenščine med Slovenci v Avstriji. Po prepričanju strokovne komisije doktorska disertacija Damjane Zupančič prinaša vrsto dragocenih in uporabnih podatkov za nadaljnje razvijanje pouka slovenskega jezika v Avstriji.

Prvo nagrado na področju zamejstva je prejela Sara Zupančič za magistrsko delo Kačji pastir – La Libellula – glasbena večjezičnost opere Pavleta Merkuja. “Magistrsko delo Sare Zupančič je poleg tega, da je najlepši poklon pred nekaj več kot dvema letoma preminulem tržaškem skladatelju, avtorsko delo na ravni temeljite glasbene kritike in presega kriterije zahtevnosti magistrskega dela,” je med drugim poudarjeno v utemeljitvi. Tako avtorica kot javnost se ob tem lahko nadejamo, da bi se Merkujevo delo, ki je žal doživelo le dve uprizoritvi, vrnilo na operne odre.

Tudi v tej kategoriji je komisija za objavo predlagala 12 prispelih del.

Kot je na slavnostni podelitvi priznanj za najboljša do- in podiplomska dela s področja zamejstva in izseljenstva, ki je že drugič potekala v čudovitem ambientu Vile Podrožnik, v kulturnem programu nastopijo mladi talenti z glasbenega konservatorija. Tokrat smo prisluhnili sijajnemu harmonikarju Žigu Vehovcu, ki poleg konservatorija obiskuje tudi Gimnazijo Vič in je z igranjem vse prisotne navdušil ter prepričal, da je harmonika instrument, ki daleč presega zgolj igranje narodno-zabavnih viž, čeprav so tudi te slovensko glasbo ponesle v svet.

Blanka Markovič Kocen