Letos mineva 110. obletnica ustanovitve slovenske podružnice Družbe sv. Rafaela oziroma Rafaelove družbe, ki je cerkvena bratovščina za izseljence. Nastala je kot odraz skrbi Katoliške Cerkve zaradi množičnega izseljevanja iz Evrope v drugi polovici 19. stoletja. Družbe, ki so dobile ime po nadangelu Rafaelu, zavetniku popotnikov, so bile razširjenje po celem svetu. Izseljencem so nudile duhovno in materialno pomoč, predvsem pa jim pomagale na poti in pri namestitvi v novi domovini.

Prvo Družbo sv. Rafaela so ustanovili v Nemčiji leta 1878, iz te države je namreč v tistem času odšlo nekaj milijonov izseljencev. Nemškemu zgledu je leta 1890 sledila tudi podobna avstrijska družba s sedežem na Dunaju. Sredi osemdesetih let 19. stoletja je val izseljevanja zajel tudi slovenske dežele, naši predniki so začeli množično odhajati predvsem v Severno Ameriko. Do leta 1914 jih je odšlo že več kot 200.000. Zato so na pobudo takratnega ljubljanskega škofa Antona B. Jegliča v Ljubljani leta 1903 najprej ustanovili pomožni odbor dunajske Družbe sv. Rafaela. Ustanovni zbor slovenske podružnice Družbe sv. Rafaela za varstvo katoliških izseljencev iz Kranjske, Koroške in Primorske je bil 11. novembra 1907 v Ljubljani.

Več lahko preberete na strani casnik.si.