V Senatu Italijanske republike je bil 14. februarja 2001 sprejet in nato 23. februarja tudi podpisan desetletja dolgo pričakovani zakon o t. i. globalni zaščiti za slovensko narodno manjšino v Avtonomni deželi Furlaniji – Julijski krajini (AD FJK).

Zakon je postal pomemben pravni instrument zaščite slovenske narodne manjšine v Italiji. Brez njega bi bila zaščita sestavljena le iz parcialnih področnih zakonskih ureditev. Proces njegovega nastajanja je tekel vse od sklenitve Pariške mirovne pogodbe, Londonskega memoranduma o razumevanju s Posebnim statutom in Osimskih sporazumov. Poleg tega, da zakon pomeni priznanje manjšine in ji zagotavlja možnost uveljavljanja posebnih pravic iz manjšinskega varstva, je osnova, na kateri lahko manjšina z lastno aktivnostjo gradi optimalne pogoje za svojo prihodnost, za ohranitev in razvoj slovenske kulture, jezika in identitete.

Danes so odnosi s sosednjo državo odlični. Manjšini,  tako slovenska v Italiji kot italijanska v Sloveniji,  imata v meddržavnem sodelovanju pomembno vlogo povezovanja med sosednjima državama. Takšno vlogo lahko uspešno opravljajo le manjšine, ki jim je omogočen celovit razvoj identitete.

Pri izvrševanju zakona se pojavljajo tudi nekatere težave, saj se nekateri njegovi členi še vedno ne izvajajo. Ob tem je pomembno, da zaščitno zakonodajo razumemo tudi kot proces oblikovanja še boljših rešitev.

Države si morajo stalno prizadevati, da svojim državljanom, pripadnikom narodnih manjšin, ustvarjajo razmere, v katerih lahko ti izražajo, ohranjajo in razvijajo svojo identiteto. Iz naše skupne evropske zgodovine smo spoznali, da je varstvo narodnih manjšin bistvenega pomena za stabilnost, demokratično varnost in mir na naši celini.

Besedilo: MZZ

Fotografija: Wikipedia