Konec novembra so v Hildnu počastili 40-letnico slovenske šole v okviru Slovenskega kulturnega in športnega društva Maribor Hilden. Na slovesnosti, ki je potekala 26. novembra 2016 v večernih urah v dvorani Bürgertreff, se je zbralo lepo število Slovencev in njihovih sorodnikov ter prijateljev, nekdanjih in sedanjih učencev slovenskega dopolnilnega pouka. Čestitke in dobre želje so prinesli slovenska veleposlanica iz Berlina Marta Kos Marko, hildenska županja Birgit Alkenings in sekretar z Ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu Primož Ilešič, ki jih je nagovoril v imenu ministra Gorazda Žmavca. Prisostvoval je tudi v tistem tednu inavgurirani častni konzul Republike Slovenije za Severno Porenje – Vestfalijo Peter Voß.

Prireditev je po odigrani Zdravljici otvoril sedanji predsednik društva Jože Pahič. Po nagovoru gostov so nastopili učenci predšolske in šolske skupine dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, ki ga vodi učiteljica Martina Tomšič Kramberger. Otroci so pripravili prisrčen program: splet petja in deklamiranja ob glasbeni spremljavi.

Najpomembnejša naloga društva Maribor Hilden je skrb za slovenski jezik in identiteto. Ena od dejavnosti, ki poteka v društvenih prostorih, je dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in ob strokovni podpori Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.

V najnovejši knjigi o slovenskih migracijah v Nemčijo lahko preberemo: „Že leta 1934 je pisal takratni jugoslovanski konzul Dušan Pantić na vodstvo banovine v Ljubljano, naj pošlje vsaj enega učitelja slovenščine v Porurje, sicer bo ogrožen obstoj slovenske identitete v tem delu Nemčije.“ Kako pomembna je vzgoja v  maternem jeziku in ohranjanje kulture, so se v Severnem Porenju – Vestfaliji zavedali že mnogo prej in se zavedajo še danes.

V Hildnu se lahko pohvalijo, da je pouk, ki poteka v treh skupinah, zelo dobro obiskan. Kot zanimivost lahko povejo, da so učenci/udeleženci stari od 5 do preko 70 let.

Šola v Hildnu je gospa srednjih let, a je še kako živahna. Zasluge, da je tu slovenska šola odprla svoja vrata, nosijo številni rojaki iz Hildna in okolice. Leto dni po ustanovitvi društva, torej že leta 1976, se je pričel pouk. Prva učiteljica Zofka Češnovar, ki je iz Slovenije poslala pozdrave, je poučevala na začetku v dveh oddelkih 32 otrok, dva meseca kasneje pa že 70.

Šola je spreminjala svoje ime in gostovala v različnih prostorih, a je vedno pomenila stik z domovino Slovenijo in možnost ohranjanja in učenja ter spoznavanja slovenskega jezika in kulture. Menjavali so se učitelji, nekateri so ostali daljši, nekateri krajši čas. Žal nekaterih ni več med nami. Poleg ge. Češnovar so tu poučevali: Mara Merljak, Stanko Bezjak, Zvonka Škrjanc, Bojan Oman, kratek čas tudi Biserka Güdenberg.

Prireditve sta se udeležila Dušan Čegovnik in Dragica Gornik. Njima in sedanji učiteljici se je v imenu vseh zahvalil predsednik društva Jože Pahič.

Primož Ilešič je skupaj z veleposlanico Marto Kos Marko podelil priznanja zaslužnim za to, da se je šola ustanovila in da pouk ni zamrl. Ta so prejeli Ernest Vidovič, Jože Pahič st. in Vlado Krajnc.

Prireditev se je nadaljevala z glasbo Ansambla bratov Žerjav, okusno slovensko hrano in kapljico. V pogovorih za mizo ali v predprostoru so se utrnili mnogi spomini na šolo, nekdanje učitelje in sošolce. Prireditev je bila prisrčno srečanje rojakov od blizu in daleč.