Pred 70 leti, pisalo se je 1947, se je na Reki zbrala skupina Slovencev z namenom, da bi ohranjali kulturo in jezik svoje matične domovine. Ustanovili so Slovenski dom - Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Z začrtanim programom so želeli negovati materinščino, še posebej mladi, ki niso mogli obiskovati šole v slovenskem jeziku ali prebirati slovenskih knjig ter tako spoznavati slovensko kulturo. Danes je seveda vse to mogoče. In tudi po 70 letih Slovenci še kako ostajajo prisotni na Reki in v njeni bližnji okolici.

Slovenski dom KPD Bazovica. Foto: Davor Lonzarič

Ko stopiš v »Bazovico«, tam ostaneš

Ko prvič prestopiš prag Slovenskega doma kulturno prosvetnega društva Bazovica na Reki, tam ostaneš. Besede, ki smo jih slišali večkrat tistega dne, ko smo bili v gosteh pri članicah in članih Bazovice. Pa ne zato, ker društvo domuje v prečudoviti vili z lepim parkom, pač pa zaradi občutka pravega doma, ki so ga skozi sedem desetletij uspeli ohraniti Slovenci, ki živijo na Reki. Med mlajšimi člani društva je Natali Iskra: »V Bazovico sem prišla, da bi se udeležila zimske šole slovenskega jezika. Moja velika želja je bila, da bi se naučila govoriti slovensko zaradi mojih slovenskih korenin. Moj oče je Slovenec, mati pa pol Slovenka. Moja slovenščina je bila bolj šibka in to je bil razlog, da sem prvič sploh stopila v prostore Bazovice. Vsak, ki stopi v Bazovico, bo tukaj tudi ostal. Ker je tu dobro vzdušje, veselo je, toplo je ... Zgodi se trenutek, ko se človek začne zavedati svojih korenin in potem tega ne bo zlepa zapustil. Obenem pa je lepo biti tudi družbeno aktiven.«

Zvonimir Stipetić, predsednik društva. Foto: Davor Lonzarič

Zvonimir Stipetič je na Reko iz Brežic prišel pred 40 leti. Društvu se je priključil šele pred sedmimi leti. Danes je predsednik Bazovice. Mladi so tisti, ki društvo nenehno silijo k razmisleku o prihodnosti, pravi: »V društvu deluje mladinska skupina, ki skupaj z nami nabira leta in čas, ampak ta mladinska skupina tudi vzdržuje drobni plamen upanja. Časi se spreminjajo in jedro Slovencev tu na Reki se stara in asimilira. Da bi uspešno presegli to dejstvo, se moramo ozreti za novimi načini delovanja. Širiti krog. Zato ta naš dom postaja točka, kjer se začnejo odvijati tudi nekatere druge aktivnosti, ki so posredno povezane s slovenstvom in Slovenijo, so pa koristne. Nedavno smo imeli konferenco mladih iz zamejstva, na kateri so snovali nove projekte. Zelo zanimivo je bilo, moderno. Ne gre samo za to, da imamo zbor in folkloro, ampak so tu tudi druge aktivnosti. Veliko je čezmejnih evropskih projektov, v katere se tudi mi posredno vključujemo. V naši hiši delujeta tudi enota Inštituta za narodnostna vprašanja in EU Korak - društvo za pripravo evropskih projektov, kot pomoč slovenskim društvom in drugim.«

Barbara Riman, vodja enote Inštituta za narodnostna vprašanja na Reki. Foto: Davor Lonzarič

Zgodovina društva

Barbara Riman sodi v tretji rod Slovencev na Reki, kamor so se njeni stari starši iz Metlike preselili ob koncu tridesetih let 20. stoletja. V Bazovico se je vključila že kot mlado dekle, danes je vodja enote Inštituta za narodnostna vprašanja na Reki. Zgodovino slovenstva na tem delu Hrvaške ima v malem prstu.

»Prvi Slovenci so na Reki živeli že v 15. stoletju. A množična priseljevanja so se začela konec 19. stoletja, tja do do sredine 20. stoletja. Na Reki so živeli nekateri zelo znani in priznani slovenski intelektualci, gospodarstveniki in umetniki. A ko govorimo o zgodovini slovenstva na Hrvaškem, govorimo tudi o vseh tistih delavcih, ki so sem prihajali predvsem po drugi svetovni vojni, ko je Reka potrebovala delovno silo. Prihajali so predvsem Slovenci, ki so bili pregnani z območja Julijske Krajine, tisti, ki so se vrnili iz Argentine in od drugod ter ljudje iz danes obmejnih krajev.«

Prvi člani Slovenskega doma KPD Bazovica, 1947. Foto: Slovenski dom KPD Bazovica

Leta 1947 so ustanovili Slovenski dom - Kulturno prosvetno društvo Bazovica, ki pa ni bilo prvo slovensko društvo na Reki. Slovenci so se povezali že davnega leta 1907, med obema vojnama pa je na Sušaku delovalo slovensko društvo Simon Gregorčič. Skoraj sočasno z ustanovitvijo »Bazovice« so stekla prizadevanja za slovensko šolo na Reki. Uspešna, saj je šola delovala štiri leta. Na Reki so imeli srečo, da je v društvu Bazovica delovala Zora Avsec, pripoveduje Barbara Riman: »Bila je prva predsednica, kasneje častna predsednica in pobudnica številnih dogajanj znotraj in zunaj Bazovice. Verjela je, da prihodnost sloni na mladih in zato je že leta 1947, sočasno z ustanovitvijo društva, dala pobudo za ustanovitev slovenske šole. A to ni bilo tako enostavno kot ustanoviti društvo. Zora Avsec je »bila bitko« z mestom oziroma občino Reka, pisala je celo tovarišu Titu. Napisala mu je, da ni pravično, da Slovenci, ki so konstitutivni narod, na Hrvaškem nimajo pravice do šolanja v svojem jeziku. Po številnih dopisovanjih je uspela, dosegla je, da je slovenska šola na Reki delovala tri leta.«

Danes slovenščino kot izbirni predmet poučujejo na osnovnih šolah Pečine in Kozala na Reki, na osnovni šoli Matulji in podružnični šoli v Jušićih. Letos prvič se jezika uči tudi devet predšolskih otrok v vrtcu Bulevar na Reki. V okviru društva poteka tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika.

Foto: Davor Lonzarič

Praznujeta tudi Mešani pevski zbor in planinska skupina

Skupaj z društvom 70. rojstni dan praznuje najstarejša skupina, Mešani pevski zbor. V njem poje tudi Dragica Rizman: »Zaposlena sem bila v zdravstvu, velikokrat sem na pevske vaje prišla kar iz službe, v uniformi, in po vajah šla nazaj v službo.«

Zbor danes šteje okoli štirideset pevk in pevcev. Veliko nastopajo, redno se udeležujejo pevskega srečanja v Šentvidu pri Stični in redno nastopajo na reviji Primorska poje, vse od njenih začetkov. Za sedemdeseti rojstni dan si je zbor podaril zgoščenko.

V okviru društva že petnajst let deluje tudi planinska skupina. Šteje okoli 50 članov, aktivnih je 30. Skupino vodo Darko Mohar, ki je tudi član upravnega odbora Bazovice: »Petnajst let morda ni veliko, a mi smo v teh letih veliko naredili. Na leto organiziramo približno dvajset izletov, sodelujemo na izletih drugih društev, v petnajstih letih smo osvojili preko tristo hribov. Veliko se potepamo tudi po Sloveniji.«

Darko Mohar, vodja planinske skupine, član upravnega odbora društva. Foto: Davor Lonzarič

Planinska skupina deluje čezmejno. Povezuje se s Slovenci v Italiji, planinci v Sloveniji, je kolektivni član Planinskega društva Snežnik iz Ilirske Bistrice, sodeluje z obalnim Planinskim društvom Koper in tudi s Planinskim društvom RTV Slovenija. Povezujejo jih številne fotografske razstave, predavanja in gostovanja.

Osrednja slovesnost ob 70-letnici delovanja

Sedemdeset let neprekinjenega delovanja je izjemen dosežek in dobra popotnica za prihodnost. V društvu so celo leto posvetili jubileju. Organizirali so že veliko dogodkov: fotografske razstave, gledališke predstave in nastope folklorne skupine. Osrednja slovesnost pa bo v soboto, 18. novembra, v Hrvaškem domu na Sušaku. Program bo pester, zagotavlja podpredsednica društva, Jasmina Dlačić, tako, kot je pestra in raznolika Bazovica.

Barbara Kampos

RTV Slovenija - portal SVSD (Slovenci v sosednjih državah)