V tretjem letu svojega spletnega obstoja je kulturno-znanstveni časopis slovenske manjšine v Srbiji, Slovenika, izšel tudi v knjižni obliki. V založništvu Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine sta bili v začetku leta 2017 natisnjeni 1. in 2. številka, medtem ko uredništvo časopisa že uspešno deluje na ustvarjanju letošnje, torej že 3. številke.

Dvorana Ustanove kulture občine Stari Grad je bila polna

Medtem ko se prvi dve osredotočata na jezikovna prepletanja in različnePredogled koncepte jezika v medkulturnem položaju, bo tretja – toliko že lahko izdamo – posvečena migracijam Slovencev in njihovih potomcev v Srbijo, s posebnim poudarkom na sledovih, prelomih, zabrisih in spajanjih, ki jih je to preseljevanje spodbudilo (in jih še danes spodbuja) na kulturnem obzorju.

Svečana promocija časopisa Slovenika je potekala v petek, 31. marca, v Ustanovi kulture mestne občine Stari grad, Parobrod. Dvorana je bila polna. Prisotne sta najprej ljubeznivo pozdravila Saša Verbič, predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji in s tem predstavnik založništva Slovenike, in Mateja Norčič-Štamcar, namestnica veleposlanika Republike Slovenije v Srbiji in pooblaščena ministrica. Prvi je povedal nekaj besed o samih začetkih projekta, druga pa je poudarila naklonjenost, s katero beograjsko Veleposlaništvo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu spremljata delovanje slovenske manjšine, posebej tudi izdajanje časopisa Slovenika.

Štiri govorke na osrednjem delu promocije

V osrednjem delu promocije so se predstavile štiri govorke – strokovnjakinje z različnih raziskovalnih področij družbe, jezika, kulture in umetnosti ter sodelavke projekta Slovenika. Dr. Mladena Prelić je pripovedovala o glasilih manjšin v Srbiji, o njihovem pomenu in posebej o prvi številki Slovenike, njenem nastanku in vsebini. Prof. dr. Maja Đukanović je več besed namenila drugi številki časopisa in spominom na same začetke, pri čemer je z zadovoljstvom pozdravila vse močnejšo mednarodno in tudi generacijsko mlajšo avtorsko zastopanost. Vizualna umetnica Marija Vauda je tenkočutno in prodorno pripovedovala o vizualnih in grafičnih rešitvah, ki krasijo naslovnice Slovenik. Simbol časopisa, ki se skozi leta ohranja in transformira, je peščena ura z dvema spojenima čašama, skozi kateri pronica vsebina – zdaj sem zdaj tja, odvisno od tega, kako uro postavimo in opazujemo. Enako se pretakata in spajata slovenska in srbska kultura, v časopisu in predvsem v sami stvarnosti. Za konec je zbrane nagovorila glavna urednica Biljana Milenković-Vuković, ki je predstavila uredniški odbor, mednarodno redakcijo in založniški svet, pri čemer ni izpustila tudi vseh drugih sodelujočih. Na prijetnem druženju po koncu uradne predstavitve so se prepletali veseli pogledi, zanimive zgodbe in dobre želje v znamenju skupnega bivanja in prihodnosti slovenske skupnosti v Srbiji.

Peščena ura na naslovnicah ponazarja pretakanje slovenske in srbske kulture

Slovenika, časopis s premišljenim imenom – geslo slovenika je namreč v SSKJ pojasnjeno kot množinsko poimenovanje za  "dela v slovenskem jeziku in dela o slovenskem jeziku, književnosti", je bil ustanovljen z namenom povezovanja strokovnjakov, znanstvenikov in raziskovalcev, ki se ukvarjajo s slovensko kulturo v Srbiji in slovensko-srbskimi družbenimi prepletanji nekoč in danes. Združevanje obeh kulturno-jezikovnih področij na poseben način zastopa tudi dvojezičnost Slovenike, ki izhaja v srbskem in slovenskem jeziku, in tako odpira prostor slovenskim in srbskim raziskovalcem, da se izražajo v sebi najbolj domačem jeziku. Nacionalni svet slovenske narodne manjšine časopis označuje kot enega od najpomembnejših sodobnih projektov manjšinske skupnosti, saj bogate izkušnje medkulturnosti prenaša na visoko strokoven in profesionalen nivo, ki si želi biti jasen, zanimiv in razumljiv širšemu občinstvu, tako v Srbiji kot v Sloveniji.

dr. Tanja Tomazin