Organizirajmo Dan emigranta, ki bo protest proti prisilni emigraciji, protest proti krivicam, srečanje, na katerem bomo jasno in odločno zahtevali svoje pravice. Tako je pred več kot petdesetimi leti razmišljal Izidor Predan, tedanji predsednik KD Ivan Trinko in pobudnik prireditve, ki je še danes glavna kulturno-politična manifestacija Slovencev iz videmske pokrajine. To je potrdilo tudi včerajšnje srečanje v čedajskem gledališču Ristori, ki je bilo še enkrat priložnost za oceno stanja slovenske skupnosti in izpostavitev glavnih potreb za njen obstoj in razvoj, pa tudi za pogled v širši evropski kontekst in poudarjanje pomena večkulturnosti in večjezičnosti.

Na Dnevu emigranta je nastopilo Beneško gledališče. Foto: Primorski dnevnik

O vsem tem sta na 55. Dnevu emigranta, ki ga vsako leto prirejata SKGZ in SSO videmske pokrajine, spregovorila direktor Zveze slovenskih izseljencev FJK - Slovenci po svetu Renzo Mattelig in evropski poslanec Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Herbert Dorfmann. Pomen večkulturnosti in spoštovanja manjšinskih pravic, sožitja in sodelovanja med različnimi skupnostmi ter čezmejnih odnosov na kulturnem in gospodarskem področju so v svojih pozdravnih nagovorih poudarili čedajski župan Stefano Balloch, predsednik deželnega sveta Franco Iacop in slovenski državni svetnik Tomaž Horvat.

Dorfmann pa s tem v zvezi dodal, da je še posebno v tem trenutku, ko se upravičeno sprašujemo, če sedanja Evropska unija odgovarja načrtom njenih ustanoviteljev, toliko bolj pomembno, da v Evropi v središče pozornosti postavimo predvsem človekove pravice, ki so srž demokratične družbe. Ena od osnovnih pravic vsakega človeka pa je ta, da se izraža v svojem jeziku. Zato je po mnenju evropskega poslanca SVP dolžnost Evrope, da se odločno zavzame za pravice manjšinskih skupnosti in za ohranitev manjšinskih jezikov. To je tudi glavni cilj evropske državljanske pobude Minority Safepack - Milijon podpisov za raznolikost v Evropi, ki jo je pripravila Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti (FUENS).

Dorfmann je tudi spomnil, da je prav Južna Tirolska lep primer, kako se lahko uspešno zaščitita in ovrednotita dva manjšinska jezika - nemški in ladinski -, pa tudi kako se lahko obenem prispeva h gospodarskemu razvoju. Med ključne dejavnike za razvoj manjšinskih skupnosti pa je uvrstil tudi politično participacijo oziroma zastopanost na vseh institucionalnih ravneh in Slovencem zaželel, da bi jim še naprej uspelo imeti svojega predstavnika v italijanskem parlamentu.

Mattelig pa se je najprej spomnil ustanoviteljev Zveze slovenskih izseljencev, ki prav letos praznuje petdeset let delovanja. Marco Petrigh, Dino in Renzo Del Medico, Elio Vogrig in Silvio Feletig so se tedaj zavzemali za »šole v slovenskem jeziku in delo na domačih tleh«. Danes so razmere veliko boljše, je ocenil Mattelig: Slovenci na Videmskem so priznani, slovenski jezik se vse bolj uveljavlja, v Špetru pa uspešno deluje dvojezična šola. Po drugi strani pa je špetrska šola tudi edina, kjer pouk poteka tudi v slovenskem jeziku. Zato se je treba še vedno potegovati za to, da bi imeli slovenski tudi v Terski in Karnajski dolini oziroma da se v Kanalski dolini uvede večjezični šolski model.

Mattelig je tudi opozoril, da je družbeno-gospodarsko stanje v Benečiji kritično, demografski padec pa je posledica tudi napačnih političnih izbir oziroma pomanjkanja načrtovanja in vlaganj, s katerimi bi omogočili razvoj goratih krajev. Če želimo preprečiti, da se beneške vasi izpraznijo, je po Matteligovi oceni ključna podpora kmetijstvu, poleg tega pa so potrebne tudi moderne in učinkovite infrastrukture. Boljše bi bilo treba izkoristiti tudi sredstva iz zaščitnega zakona, tako tista, ki so namenjena gospodarskemu razvoju teh krajev, kot tista za ovrednotenje krajevnih narečij in ki jih prejemajo tudi ustanove, ki poudarjajo, da niso slovenske.

Protagonisti kulturnega dela prireditve so bili pevci Barskega okteta in igralci Beneškega gledališča z igro »Tarije na pingulauki«. (tg-nm)

Primorski dnevnik