Spoznajte zgodbe naših »ambasadorjev prijateljstva« v ZDA ter njihovo zaupanje v Slovenijo. Želimo izpostaviti in povezati izjemne posameznike, ki so zaradi svojih dosežkov in pozitivnega odnosa do Slovenije naši veliki prijatelji.

Med ambasadorji prijateljstva v državi Florida je košarkar Goran Dragić. Povedal je:

Ko sem izvedel, da bom lahko šel v Ameriko in tam igral košarko, so se mi uresničile sanje. Vedel pa sem, da je to šele začetek in da bo težko, vendar sem zaupal, da mi bo uspelo. Pomagala mi je misel, da imam za sabo ljudi, ki me imajo radi. Pri začetku moje kariere v NBA mi je veliko pomagal Igor Kokoškov, ki je bil nekako človek iz našega okolja.

Zame so bili vedno pomembni dobri mentorji in trenerji. Z njimi sem odraščal, videl sem se v njihovih čevljih in sanjal, da bom nekoč tudi sam to dosegel. Za slovensko košarko so bili izredno pomembni igralci in trenerji, ki so za reprezentanco igrali pred nami. Dvignili so nivo košarke, da sem imel jaz kot otrok takšne pogoje, kot sem jih imel. Omogočili so, da je Slovenija igrala na najvišjem nivoju ter da smo s fanti lahko ta nivo še nadgradili. Igor Kokoškov je bil po mojem mnenju prvi trener, ki je znal iz vseh fantov izvleči najboljše. S fanti smo se zelo povezali in igrali z nasmeškom, kar nam je dalo tako prepotrebno energijo in samozavest, kar se je odražalo na igrišču in mislim, da je to razlog, da smo prišli tako daleč. Evropsko prvenstvo je bilo zelo naporno, bilo je veliko pritiska, vendar za to smo živeli. Zelo sem vesel, da se je cela Slovenija našla v tej zgodbi, da smo se vsi povezali in dihali za isti cilj.

Živim iz dneva v dan, iz meseca v mesec. Nimam posebnih načrtov, saj vem, da se stvari lahko kar naenkrat spremenijo, ekipo lahko zamenjam iz danes na jutri, kar bi vse spremenilo. Ko se vrnem v Slovenijo se nekako odklopim in sprostim. To so res lepi trenutki, ki pa zelo hitro minejo in vedno je težko, ko se moram po dveh mesecih vrniti v Ameriko. Vendar pa je vse to del življenja in moje službe. Košarka mi je dala vse in rad jo igram. Verjamem pa, da se bom po končani karieri vrnil v Slovenijo in takrat nadoknadil vse, za kar sedaj ni časa. Seveda je včasih težko, vendar pa sam vedno gledam na to, da se optimalno pripravim na vse, naj bo to košarka ali življenje. Verjamem, da je ob trdni, povezani družini možno vse, zato me ne skrbi, kaj bo jutri.

Oče mi je vedno rekel: »Sine, bodi tisto kar si, tako kot smo te vzgajali.« Nekako se vedno rad vračam nazaj, kajti vem, da je bila pot težka in vedno se rad vračam tja, kjer sem odraščal, kjer sem postal to, kar sem. Španija, Amerika… ta svet te lahko hitro ponese in spremeni. Sam sem prebrodil veliko težkih trenutkov, pa tudi doživel veliko lepih, ampak vedno se vračam tja, kjer se dobro počutim. To je moj dom, moja družina.

Ko sem bil mlajši sem si vedno želel, da bi lahko obiskal kakšen kamp in tam spoznal svoje vrstnike, ki igrajo košarko, vendar to ni bilo mogoče. Zato je bila vedno moja skrita želja, da to sam organiziram, da nekaj vrnem otrokom v Sloveniji. Imam super ekipo, s katero tak kamp organiziramo že peto leto. Veliko je dela, vendar me to veseli in upam, da bom po končani karieri lahko to še razširil, da bo lahko prišlo še več otrok. Veseli me, da sem lahko tam z njimi ter da me lahko spoznajo kot igralca in osebo, ne zgolj kot resen obraz s televizije.

believeinslovenia.si