Montreux je najbolj poznan po poletnem Jazz festivalu, malo manj po mirovnih pogajanjih za Sirijo, ki so potekale leta 2014 in še manj po božičnem sejmu, ki se tukaj odvija šele od leta 1994.

AVTENTIČNI BOŽIČNI SEJEM
Tradicionalni božični sejmi se povečini odvijajo v starem delu mesta okoli cerkva. Božični sejem v Montreux-ju ima svojo avtentičnost, razlaga pa izhaja iz zgodovine razvoja samega mesta. Le-to nima prave mestne ureditve, temevč je sestavljeno iz več vasi, ki so bile med seboj ločene z vinogradi, prebivalci pa so se pretežno preživljali s kmetijstvom, z izjemo nekaj obrtnikov. Montreux je prvič omenjen v srednjem veku na neki župnijski listini, ki jo sestavljajo tri občine; Les Planches, Le Chaterlad in Veytaux. Prvi dve sta se pridružili Montreux-ju v skupno občino šele leta 1961. Danes občina Montreux osega 24 vasic in pol vasic, stari del Montreux-ja pa se še vedno nahaja na pobočju Les Planches, vendar kljub temu, da se božični sejem v Montreux-ju odvija na petih različnih mestih le to ni vključeno v ponudbo sejma. Glavni del sejma se odvija ob jezeru, z državo gostiteljico, ki je tokrat Madžarska in kjer je tudi pokrita tržnica, mesto glavnih dogodkov. Tržnica je bila zgrajena kot replika objekta Halles de Paris, med leti 1891-1892, sponzorirana v večini od ustanovitelja Nestlé-ja, Henri Nestlé-ja.

ZGODOVINA IN DOGAJANJE OB TRŽNICI
Da bi lažje razumeli te vrste božičnega sejema moramo pogledati v ozadje in razumeti kaj je botrovalo, da je Montreux postal svetovno znana turistična točka. Vrniti se moramo v zgodovino, v obdobje razsvetljenstva. Jean-Jacques Rousseau (1712-1778) v svojem delu Julia ali nova Heloiza (1761) omenja Clarens, današnje predmestje Montreux-ja, kot majhno mesto na obrobju Alp. Takrat je Rousseau-jev roman v pismih veljal za najbolj prodajano knjigo in je med drugim vplival na lorda Byrona, ki je kasneje sledil Rousseau-jevim opisom in napisal pesem Zapornik iz Chillona (1816). Francoski, angleški, nemški literarni zapisi so neposredno vplivali na razvoj turizma v okolici Montreux-ja. Prvi turisti so konec 18 in pričetek 19 stoletja sprva nočili kar pri domačinih in o njihovi gostoljubnosti ter prečudoviti naravi ter mikro-klimi govorili ob prihodu nazaj v domovino. Šele ob koncu 18 stoletja so zacveteli prvi hoteli in restavracije, ki so sprejemali takratno buržoazijo, umetnike in literate. Ob tem je bilo potrebno zgraditi še sistem javnega transporta in cerkve. Leta 1912 je bilo v okolici Montreux-ja 85 hotelov, s skupno 7525 ležišči. Fairmont Montreux Palace velja za najlepši hotel, zgrajen leta 1906. Le-ta bdi nad igro luči v čarobnem vrtu, drugo točko božičnega sejma. Ura je pet popoldne, ko se nad menoj zgane nekaj velikega, vidim Božička, ki prihaja na sejem s svojimi sanmi. Dobro, da sem v hiši želja uspela napisati in oddati svoje želje.

BOŽIČKOVO DOMOVANJE
Največje doživetje se mi zdi vzpon z vlakcem iz leta 1892 do tretjega in četrtega dela božičnega sejma. V vasi Haut de Caux je božičkova administrativna vas. Polega animacij za otroke so tukaj doma škratje in živali. Potovanja z vlakom še ni konec. Z naslednjim vlakom me vodi pot naprej do božičkovega domovanja, ki je v votlini na vrhu Roches-de-Nayes. »Dober dan. Kako ste?« vprašam Božička. Odgovori mi: »Dobro. In vi? Kaj želite za Božič?« Odgovorim: »V svetovnem merilu želim mir. Osebno pa zdravja, ter da se mi v letu 2016 izpolnijo moje skrite želje.« Kmalu ugotovim, da sem obkrožena z množico otrok in njihovimi spremljevalci. »Mami! Poglej, Božiček!« »Dragi otrok, kaj želiš za Božička?« »Želim dinozavra,« pravi 5-letni Rob, ki s svojo mamo prihaja iz Velike Britanije. »Pozdravljen fante, kako ti je ime in od kje prihajaš?« »Ime mi je Tristan, imam 8 let in z mamico prihajam iz Milana.« »Od daleč prihajaš. Jaz prihajam z Severnega pola, med 20 novembrom in 24 decembrom pa sem v rezidenci v Roches-de-Nayes na 2042 metrih, tukaj v Švici. Ali imaš rad mandarine in jabolka?« Božiček si tako za male kot velike otroke vzame čas in vsakogar ogovori s toplim in očarljivim glasom; enkrat v tekoči angleščini, drugič v italijanščini, naslednjič v francoščini ali drugem jeziku. Ko se množica umiri in ni nikogar več okoli Božičkove pisarne se opogumim in le vprašam Božička koliko let ima. Ta mi odgovori: »V času, ko ne opravljam svojega dela ob koncu leta, obstajam v različnih formah. Star sem pa toliko kot sama Zemlja.«

IDEJA O SEJMU
Z vlakom sem nazaj v Montreux, v osrčje božičnega sejma, kjer se srečam z enim izmed štirih pobudnikov božičnega sejma in sedanjim direktorjem gospodom Yves-om Cornaro-m, ki mi razloži kako so se v letu 1993/94 s še tremi trgovci iz Montreux-ja vprašali kako bi popestrili zimsko turistično ponudbo, kljub temu da božični sejmi, v tem francoskem delu Švice niso tradicija. Poslušali so nasvet prijateljice iz Nemčije in odšli na študijsko turo v Nemčijo in del Francije, ki meji na Nemčijo. Z odobrenim kreditom so kupili 80 lesenih hišk in jih oddali okoliškim podjetnikom in obrtnikom. Do leta 2004 so bile stojnice samo na glavni tržnici in ob jezeru. Od leta 2004 je ponudba povečana in danes sodeluje na sejmu 160 razstavljalcev, obišče ga okoli 500 000 ljudi, organizirane so animacije za otroke in odrasle. Razstavljalci so poskrbeli tudi za ekološki pridih prireditve; kozarci so reciklirani, velika večina obiskovalcev pa pride na sejem enostavno z vlakom.

SREDNJEVEŠKI BOŽIČ
Moje božično potovanje se zaključi na gradu Chillon. Preselim se v srednji vek, v čas preporoda in poslušam glasbenike, pravljičarje ter opazujem obrtnike. Scena v srednjeveškem Božiču je veliko bolj resna. Mali in veliki ljudje se trejo vse okoli mene in kmalu se naveličam drenjati v tej množici iz vseh koncev in krajev. Umaknem se in se raje ob peš poti ob ženevskem jezeru sprehodim nazaj v Montreux.

ŽELJE
Po poti strnim doživetja s svojega božičnega popotovanja. Župan mesta Montreux, Laurent Wherli želi, da bi vsak obiskovalec kljub različnosti doživel božični sejem kot harmonijo k sobivanju in skupnemu življenju. Državna svetnica kantona Vaud, Jacqueline de Quattro, ki živi v občini Montreux, pa dodaja, da je razumevanje in spoštovanje skupnih vrednot kljub kulturnim razlikam izredno pomembno za ohranitev miru ter ljubezni. Ni kaj, ta božični sejem je nekaj posebnega. Obiskovalec lahko na različnih mestih odkrije magični svet domišljije, ki nas tudi odrasle prepriča, da je pomembno biti v harmoniji, odklopiti naš vsakdanjik, se prepustiti lepotam narave, prazničnim vonjavam, prijateljem, Božičku in njegovim pomočnikom.

Besedilo : Živa Tavčar

Fotografije: Živa tavčar in spletna stran Marche de Noel Montreux