Čezmejno izobraževanje vajencev naj ne bi bila konkurenca med podjetniki na obeh straneh meje, temveč priložnost za razvoj gospodarstva v celotni obmejni regiji, je bilo glavno sporočilo okrogle mize s predstavniki gospodarstva iz Koroške in Slovenije minuli petek v Pliberku.

Pomanjkanje strokovnih delavcev

Deset let po svetovni finančni in gospodarski krizi kažejo gospodarski pokazatelji spet navzgor. V Avstriji je gospodarska rast lani znašala 2,9 odstotka, kar je najvišja rast v zadnjih desetih letih. Za letos ji napoveduje Institut za gospodarsko raziskovanje (WIFO) celo 3,2-odstotno rast. V Sloveniji imajo s petodstotno gospodarsko rastjo še boljšo konjunkturo. V obeh državah pa se podjetniki in obrtniki ubadajo s problemom, kako dobiti zadostno število strokovnih delavcev. Predvsem za manjša in srednje velika podjetja je pomanjkanje strokovno izobraženih sodelavcev in sodelavk lahko usodno. Kaj pomagajo polne knjige z naročili, če nikogar ni, da bi storitve izvajal?

V Gospodarskem združenju Pliberk-Bistrica so v sklopu vigrednega sejma domači podjetniki letos že tretje leto zapored aktivno nagovarjali šolarje in šolarke novih srednih šol v okraju Velikovec, da v živih delavnicah spoznajo različne poklice in se zanje tudi navdušijo. Tokrat so zavestno vabili tudi mlade potencialne vajence iz Slovenije, da pridejo in mogoče odkrijejo tudi kakšno vajeniško mesto v Pliberku in okolici.

V petek zvečer je bila o temi „Čezmejno izobraževanje vajencev“ na sporedu še okrogla miza, ki jo je organizirala Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca skupaj z Gospodarskim združenjem Pliberk-Bistrica in velikovško podružnico gospodarske zbornice Koroške. Na podiju so diskutirai predsednik koroške gospodarske zbornice Jürgen Mandl, predsednik okrajne izpostave Velikovec Rudolf Bredschneider, ter predsednik SGZ Benjamin Wakounig. Sogovornik iz Slovenije pa je bil predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Boštjan Meh.

Povezovanje in izmenjava izkušenj

Namen okrogle mize je bil, da se gospodarski predstavniki med seboj povežejo, izmenjajo izkušnje, predstavijo trenutno situacijo in poiščejo mogoče oblike sodelovanja za krepitev skupnega gospodarskega prostora. Nikakor pa naj ne bi nastal občutek, da želijo podjetniki na avstrijski strani odkopati vodo slovenskim podjetjem, ki se pravtako borijo za vsakega strokovnega sodelavca, je poudaril predsednik SGZ Benjamin Wakounig. Na koncu naj bi imeli korist od čezmejnega izobraževanja vajencev podjetniki na obeh straneh meje, je dejal.

Medtem ko se je v Avstriji pri izobraževanju vajencev uveljavil dualni sistem – 80 odstotkov časa je pridobivanja praktičnih veščin v obratih, 20 odstotkov časa pa je namenjenega teoretičnemu pouku v poklicnih šolah -, je v Sloveniji ravno obratno: 80 odstotkov je šolanja v raznih srednjih šolah s poklicnimi usmeritvami, le 20 odstotkov časa pa je namenjeno praksi.

Sicer so v Sloveniji lani začeli z novo pobudo, ki se naslanja na avstrijski model, zanimanje tako pri mladincih in njihovih starših, kakor tudi pri podjetnikih je zelo skromno, le 58 vajencev je sprejelo ponudbo, je dejal predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Boštjan Meh. Ideja o čezmejnem izobraževanju mladih vajencev se mu zdi zanimiva, čeprav bi zaradi razlike med plačami ne tej in oni strani lahko prišlo tudi do odtoka delovne sile iz Slovenije.

Čezmejno izobraževanje vajencev naj bi bila priložnost za razvoj gospodarstva v celotni obmejni regiji na obeh straneh meje in ne konkurenca, je poudaril tudi predsednik koroške gospodarske zbornice Jürgen Mandl. Po zgledu tako imenovanega Erasmus-programa, ki omogoča študentom, da del svojega študija opravijo v tujini, na drugih univerzah, si želi tako imenovane Alpsko-jadranske razrede za vajence v trikotniku Koroška, Slovenija in Italija. Zaveda pa se, da bi bilo treba premostiti še mnogo birokratskih, pa tudi političnih ovir.

Koroški podjetniki in obrtniki so v svojih firmah v najboljših časih izobraževali več kot 10.000 vajencev, v zadnjih letih pa je število močno upadlo. Šele, ko so se prijele informacijske kampanje, ki so dvigale ugled vajeniških poklicev in so tudi vajencem ponujali možnost, da ob poklicnem izobraževanju naredijo tudi maturo, se je lani negativni trend ustavil. Trenutno je na Koroškem 7.100 vajencev in vajenk, to je deset odstotkov več kot lani. Glede na to, da bodo kmalu šli v pokoj močni letniki, pa bi jih koroško gospodarstvo potrebovalo še več. Tudi v Sloveniji imajo podobne težave oz. izzive.

volksgruppen.orf.at