V četrtek, 3. novembra, je v Narodni in univerzitetni knjižnici Republike Srbske v Banjaluki potekala predstavitev pesniške zbirke Marka Kravosa So na jezik. Knjigo je izdala Kuća poezije, pri organizaciji literarnega večera je sodelovalo Društvo Slovencev Triglav.

Slovenski pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Marko Kravos živi v zamejstvu, v Trstu. Je dobitnik številnih literarnih nagrad, letos je prejel Zlatnik poezije za prispevek k slovenski kulturi in literaturi ter za vzpostavljanje mostov med kulturami. Za izid njegovih lirskih in epskih pesmi v srbščini je zaslužen Zdravko Kecman, ki vodi založniško hišo Kuća poezije. Kravosova knjiga je izšla v zbirki Sv. Hieronim, odlikuje jo lepa grafična podoba. Pesmi so prevedli Milan Đorđević, Nela Marković Bebler, Josip Osti in Zdravko Kecman. Spremni besedi sta napisala Marija Pirjevec in Juan OctavioPrenz, na literarnem večeru pa je o knjigi spregovoril Miljko Šindić. Poudaril je raznovrstnost Kravosove poezije, posebej se je ustavil ob zadnjem ciklu Pesmi desetnice (v prevodu Pesme beskućnice).

V Kravosovi poeziji je veliko življenja - malo trpkega, mnogo več veselega. S svojo šegavostjo je neobičajen, a prav zaradi sproščenosti jezika in iskrivih metafor je blizu tudi tistim, ki po poeziji ne posegajo pogosto. Avtor je odličen interpret svojih pesmi, ki nagovarjajo vse naše čute, saj so polne zvokov, vonjev in okusov. Začutimo lahko sol na jeziku, tisto sol, ki je v morju in tudi v vetru krajev, kjer pesnik živi. Ena izmed njegovih pesniških zbirk ima naslov Sredi zemlje – Sredozemlje in tako kot avtor trdno stoji sredi zemlje in sredi Sredozemlja, trdno stoji tudi sredi življenja. S sprehajalnim korakom hodi skozi vse to in pozorno zapisuje, kar vidi, sliši, tipa, vonja in okuša. Pravi, da stoji v svojih čevljih malo začuden in malo v zadregi. Prav s svojim čudenjem bralcem odstira svet metuljev brez teže, svet, v katerem je treba leteti.

Bogastvo Kravosove poezije smo doživeli ob predstavitvi knjige So na jezik. Učenci dopolnilnega pouka slovenščine so pri pouku spoznali Kravosovo življenje in delo, tako so na literarnem večeru lahko zbrano sledili pesmim v slovenščini in srbščini. Srbske prevode je brala Ana Marjanović, ki je lepo povezovala vse tri odlične govorce: Marka Kravosa, Miljka Šindića in Zdravka Kecmana.

Vir: Barbara Hanuš