Ne glede na to, kje živijo, nosijo Slovenci v sebi ljubezen do gora in pohodništva. Lahko bi rekli, da imamo to že gensko določeno. Tako je tudi v našem društvu. Na splošno imamo radi gore, navdušeni smo nad Triglavom in drugimi gorami v Sloveniji, ponosni smo nanje, ampak samo nekateri izmed nas imajo pogum, moč in energijo, da jih tudi obiščejo.

Bojana Derkuća Bevandić s simbolom društva Lipa na Mont Blancu.

Naša Tanja Timarac že leta hodi v gore, večkrat je že bila na Triglavu, Mangartu in drugih slovenskih vrhovih. Že pred nekaj leti sta se ji pridružila še zakonca Derkuća Bevandić, Bojana in Radenko. Kot vsi planinci in ljubitelji gora imajo tudi oni svoje sanje in načrte, katere vrhove bi obiskali. Njihova skupna želja in cilj je bil doseči najvišji italijanski vrh Gran Paradiso (4061 m) ter najvišji vrh Francije in zahodne Evrope Mont Blanc (4810 m).

Zadnji dve leti so se intenzivno pripravljali na ta vzpon. V tem času so se povzpeli na številne vrhove v Sloveniji, BiH, Italiji in Avstriji, od katerih so najpomembnejši: Triglav (večkrat), Jalovec, Prisojnik, Mangart, Mojstrovka, Maglić v BiH, Dolomiti v Italiji in Schneeberg v Avstriji .

Končno je prišel dan, ko so imeli vse pripravljeno, rezervirano in so iz Prijedorja odšli proti Italiji. 18. julija 2018 so prispeli v regijo Dolina Aoste.

Tanja in Bojana

Z vzponom na Gran Paradiso so se aklimatizirali in seveda, uspelo jim je. Bojana Derkuća Bevandić pravi: „Bilo je težko, naporno, včasih smo bili na koncu moči, ampak nismo se hoteli odreči svojim sanjam. V najhujših trenutkih smo pogledali okoli sebe in ostali brez sape od lepote gora, ki so bile za nami in pred nami. Takoj smo dobili novo zagonsko energijo in šli naprej. Tako smo pripeli na Gran Paradiso srečni in zadovoljni, da smo na cilju. Kaj sem čutila jaz in ostali člani naše skupine, se ne da opisati z besedami, to se lahko samo čuti.“

Po vzponu na najvišji vrh Italije so se planinci iz Prijedorja napotili proti najvišjemu vrhu v zahodni Evropi in v Franciji, Mont Blancu. Prvi dan so prispeli v planinski dom Tete Rousse (3167 m), drugi dan do doma Gouter (3835 m), šli so čez Veliki Kuolar ali „Kuolar smrti“. Dokončni vzpon so začeli ponoči ob 1.30. Ob 4.30 so se pojavili prvi znaki novega dneva, prizor, ki ga ni mogoče predstaviti ne s sliko ne z besedilom. Hiteli so naprej čez grebene Grand Boss in Petite Boss ter po šestih urah hoje prispeli na plato Mont Blanca na višini 4810 m. Ves čas so imeli srečo z vremenom.

Prijedorski planinci na vrhu Gran Paradisa.

Srečni, ker so se jim sanje uresničile, so se začeli fotografirati in tako imamo slike naših članov z našo zastavo, na kateri je logo Društva Slovencev “Lipa“ Prijedor kot tudi naš slogan „Vseeno kdaj, vseeno kje – vedno smo Slovenci“. Tudi ko sta bili na vrhu Italije - Gran Paradisu - in vrhu Evrope - Mont Blancu – sta bili naši članici Tanja in Bojana še vedno Slovenki in sta to tudi ostali.

Pravijo, da so hvaležni planinam, ker so bile prijazne do njih ter so jim priskrbele lepo vreme za uresničevanje njihovih sanj.

Iskrene čestitke vsem tem pogumnim ljudem, ki imajo radi naravo, gore in pri katerih v vsakdanjem življenju ne vidimo njihov pogum, moč in energijo in ljudem, ki uresničujejo svoje sanje. Srečno še naprej morda tudi še na višjih vrhovih, saj nihče ne ve, do kod se bodo še povzpeli.

Alenka Uduč,

Društvo Lipa,

Prijedor, Bosna in Hercegovina