Ob 20-letnici Kulturnega doma Pliberk - Ustanovni predsednik Kulturnega doma Pliberk je bil pokojni Fric Kumer-Črčej, med pobudniki doma pa je bil tudi Kumrov naslednik Jurij Mandl. V pogovoru z Novicami poudarja: "Naša hiša privabi letno okoli 20.000 ljudi."

Bili ste med pobudniki projekta Kulturni dom Pliberk. Kaj vas je za to motiviralo?

Jurij Mandl: "Govorilo se je že leta prej, da potrebujejo pliberška društva lasten kulturni dom. Sam sem leta 1977 začel peti pri mešanem zboru Podjuna. Nastopali smo v farni dvorani ali v dvorani nekdanje gostilne Schwarzl, kasneje tudi pri Florjanu v Vogrčah. Kmalu se je izkazalo, da so dvorane premajhne. Videl sem, da je treba nekaj narediti in sem izkoristil vsako priložnost, npr. občne zbore naših društev, prav tako osrednjih kulturnih in političnih organizacij, da prepričam navzoče o potrebi po kulturnem domu."

Kakšne so bile reakcije?

"Domača društva so bila navdušena, pri osrednjih organizacijah pa sem navdušenje pogrešal. Sami smo leta 1993 ustanovili društvo Kulturni dom z namenom, da se dom gradi in vzdržuje. Po ustanovitvi društva smo začeli z načrtovanjem ter iskanjem finančnih virov. Povezala pa so se z nami tudi športna društva, takrat predvsem predstavniki SAK in odbojkarskega kluba Aich/ Dob, ki so izrazila željo, da bi zgradili tudi športno dvorano. Ob vsem tem je bil odločilen amandma državnega zbora Republike Slovenije, ki je zagotovil merodajno finančno podporo. Pri tem je bil zelo zagnan sedanji globaški župan Bernard Sadovnik, ki je kot takratni tajnik deželne EL imel dobre stike do politikov v Sloveniji."

Ustanovni predsednik KD Pliberk je bil Fric Kumer. Zakaj ste mu zaupali to funkcijo?

"Predvsem tudi zato, ker je imel Fric Kumer kot izkušen občinski politik dober kontakt do pliberške občine, kot lovec pa dobre stike do politikov v Sloveniji. "

Pri gradnji doma ste se skupaj z Milanom Pikom še posebej močno angažirali.

"Milan in moja malenkost sva imela službo pri Posojilnici in tako sva lahko lažje intenzivno spremljala gradnjo Kulturnega doma. Seveda pa nisva bila edina. Pri gradnji doma je pomagala cela vrsta pomagačev. Tudi njim velja vsa zahvala. "

Pri uresničevanju projekta KD Pliberk ste bili od vsega začetka zraven. Vaš rezime ob 20-letnici?

"Najbolj vesel sem bil, ko je bila jeseni 1998 prva prireditev v še nedograjeni kulturni dvorani. 20-letnico pa praznujemo letos zato, ker je bila leta 1999 športna dvorana zaključena 100-odstotno, kulturna 80-odstotno. Manjkala pa je predvsem tehnična oprema. To smo na visokem nivoju uresničili šele leta 2004. Zato je bilo v tem letu tudi uradno odprtje pliberškega Kulturnega doma."

So se potemtakem vaša pričakovanja uresničila?

"Absolutno. To potrjujejo tudi podatki, v kolikšni meri je Kulturni dom Pliberk izkoriščen – namreč 99-odstotno v letu. To mi je v veliko zadoščenje. Takrat namreč, ko smo začeli konkretno uresničevati projekt Kulturni dom Pliberk, so nekateri, ki ne prihajajo iz Pliberka, menili: dom boste že zgradili, vprašanje pa je, ali boste lahko hišo napolnili tudi z življenjem. Dejansko pa je tako, da privabi hiša letno na razne prireditve in srečanja okoli 20.000 ljudi."

Leta 2015 ste postali predsednik KD Pliberk. Kateri izzivi so trenutno največji?

"Nujno potrebujemo finančna sredstva za personal za organizatorično delo in ažurno opravljanje hiše. Zato že dolgo zahtevamo, da bi osrednje organizacije poskrbele za ustrezno bazično podporo za vse kulturne domove."

Vaša največja želja za prihodnost Kulturnega doma Pliberk?

"Da bi Kulturni dom Pliberk naprej vodili najmanj v tem obsegu kot zdaj. Zahvaljujem se še posebej vsem društvom za zvestobo, prav tako pa odbornikom in in sodelavcem Kulturnega doma za angažirano delo. Iskrena zahvala pa velja tudi vsem, ki so naš projekt podprli ne samo moralno, temveč tudi gmotno."

—-

Čestitke

Marko Trampusch (pliberški kulturni referent): "V imenu občine in kot kulturni referent prisrčno čestitam društvu KD Pliberk ob 20-letnici te izredno pomembne in dragocene ustanove."

Arthur Ottowitz (predsednik KIB): "Kulturni dom predstavlja bistveno obogatitev raznolikosti v naši občini in odseva daleč preko njenih mejá. Še posebej impozanten je gledališki oder, ki je primeren za velike produkcije. Tako tudi leta 2009, ko je bila v okviru Evropske razstave predstava režiserja Hansa Kresnika."

Michael Stöckl ("oče" Pliberških gledaliških dnevov): "Kulturni dom je pomemben kraj srečanja in nudi odlične možnosti za živeto raznolikost."

Janko Kulmesch,

Novice