Ko sem drugi dan januarja 2014 Slovenijo zamenjala za Dansko, se mi je, še študentki, v glavi oglašala želja po novih izkušnjah, srcu je primanjkovalo oprijemljivih snovi za optimistično zrenje v prihodnost, v duši pa je zeval prazen prostor tam, kjer se je prej naseljeval zgodnjemladostniški up, da bom svoje (pre)mnoge interese ter odvečno energijo poklicno lahko izživela doma. Življenje v Sloveniji, ne glede na to, kako aktivno (je bilo) navzven, me je odznotraj obgrizlo do kosti. Občutek nezmožnosti spremeniti stvari ter vplivati na karkoli (ne glede na čas, vložen v dejavnosti, ki naj bi koristile pri nadaljnjem osebnem ter poklicnem razvoju), vztrajno in težko občutenje vsesplošnega negativizma, ki je povzročal zdrse v otopelost, pomanjkanje zaposlitvenih možnosti ter nenadna sprememba v javnem govoru, ki je mojo generacijo (ter druge generacije nekaj let navzdol in navzgor) še 10 let nazaj označevala kot tisto, ki so ji “dane vse možnosti” (če jih posameznik le zna ugledati, zagrabiti ter izkoristiti), nato pa nas je tekom nekaj kratkih let, ravno na preskoku iz gimnazije v študij določila za generacijo, katere izobrazba je izgubila na vrednosti in katere inteligenca se je v luči kriznih sprememb pokazala za odvečno, ekonomsko potratno ter neuporabno. Človeku take stvari postopoma pričnejo načenjati življenjsko silo. Že odkar pomnim, me razganja od ljubezni do vedenja, znanja, razumevanja ter premišljevanja in domišljije, zato tudi čutna vpreženost v otopelost ni dolgo zdržala (razen kadar me je privedla do ustvarjalnih impulzov, takrat sem jo znala tudi negovati in zasledovati). Vsesplošna radovednost, zanimanje za ljudi in potreba po izkustvenem razumevanju sveta, ki me obdaja, so odhod v tujino s svojim obljube polnim šarmom oplajali prav kakor nevzdržnost notranje tesnobe in obupa ...

Zapis Maruške Šibila v celoti je objavljen na strani Airbeletrina.

* Maruška Šibila (1990) je leta 2009 izdala pesniški prvenec Mrak ob enajstih zvečer, pred tem pa svoje tekste objavila v Dialogih ter gimnazijskem časopisu. Leta 2016 je magistrirala iz študija kulturologije na FDV ter Ljubljano najprej zamenjala za Kopenhagen, kasneje pa za Zürich. Delovne izkušnje je pridobivala pri Založbi Pivec, na Slovenskem filmskem centru, Danskem filmskem inštitutu ter Media Desk-u, od leta 2015 pa je dejavna v modni industriji. Trenutno je zaposlena v Zürichu, kjer pomaga razvijati in tržiti mlado blagovno znamko. Veliko in rada potuje (službeno in privatno), tako da so vlaki, letala in nenehna razpetost med državami stalnica. Srce jo vleče na sever, telo je v Švici, um pa vse skupaj predeluje na humusu slovenskega izvora.