Slovenci, ki so bili izgnani med drugo svetovno vojno, zaznamujejo dan slovenskih izgnancev. V Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945 ob tem izražajo ogorčenje, da v zadnjem mandatu ni bil sprejet zakon o povračilu škode žrtvam vojnega nasilja.

Ivica Žnidaršič je v imenu društva izrazila ogorčenje, da v zadnjem mandatu parlament ni sprejel zakona o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne. Foto: BoBo

Predsednica društva Ivica Žnidaršič je povedala, da je bilo med drugo svetovno vojno izgnanih okoli 80.000 Slovencev, od tega največ v Nemčijo, in sicer 45.000. Vse skupaj je bilo med izgnanimi tudi 20.000 otrok, mlajših od deset let. Živih je še okoli 10.500 slovenskih izgnancev, od katerih jih je približno 9500 tudi članov društva. Po vsej Sloveniji ima društvo 83 krajevnih organizacij, je dodala.

Ob dnevu izgnancev je Žnidaršičeva v imenu društva izrazila ogorčenje, da v zadnjem mandatu parlament ni sprejel zakona o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne, po katerem bi bile žrtve vojnega nasilja upravičene do 6000 evrov. Med njimi bi bili tudi izgnanci.

Poleg tega nihče od kandidatov na nedeljskih predčasnih volitvah ali novinarjev med volilno kampanjo ni omenil, da je Nemčija Sloveniji plačala samo dva odstotka vojnih reparacij. Po besedah Žnidaršičeve bi morala sicer Nemčija plačati vsaj simbolične tri milijarde evrov. Vse skupaj pa je po njenih podatkih Berlin Sloveniji dolžen okoli 50 milijard.

"To, da ne izterjajo vojne škode, je sramota za vse slovenske vlade," je poudarila. Tudi od nove vlade ne pričakujejo ničesar, saj so vse, kar so dosegli doslej, morali izsiliti, je pojasnila.

Dan slovenskih izseljencev bodo danes zaznamovali z dnevom odprtih vrat v Brestanici, kjer je bilo največje zbirno taborišče za izgon Slovencev. Od tam jih je bilo odpeljanih 63.000. Že v sredo je v ljubljanskem Mostecu potekalo zborovanje izgnancev z ljubljanskega območja, v petek pa bo zborovanje ob dnevu izgnancev v Mariboru.

G. C.