V času, ko mi uvažamo mastne burgerje in ocvrte perutničke, si čez veliko lužo želijo telečje pleče, jetrca, bujto repo in skutne palačinke.
Da gre ljubezen tudi v poslu skozi želodec, je pred nekaj leti ugotovil rojeni Mariborčan Jurček Žmauc, nekdanji slovenski generalni konzul v Celovcu in pozneje v Clevelandu. Diplomatsko kariero je zamenjal za gospodarsko sodelovanje Slovenije z ZDA, pri čemer je treba po njegovem mnenju našo državo potencialnim ameriškim investitorjem šele predstaviti.

V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu so pripravili projekt Gostilna Slovenija. Foto: SABA

"In kaj ima Slovenija tako posebnega, po čem je med najboljšimi na svetu? Seveda po kulinariki in odličnih chefih," je prepričan predsednik Slovensko-ameriškega gospodarskega združenja (SABA). Odločil se je, da predstavitve slovenskega gospodarstva, turizma in možnosti vlaganja popestri s pokušnjo slovenskih jedi, regionalnih posebnosti in seveda vinarstva. "V ZDA sem opazil, da hrana pomaga odpirati vrata," pravi Žmauc. V lanskem septembru je zamisel predstavil vodstvu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). "Hitro so razumeli potencial projekta in ga skupaj s SABA tudi v celoti finančno podprli," razlaga Žmauc. Sicer pa jim ni bilo treba veliko razmišljati. Pri OZS namreč že nekaj let deluje blagovna znamka Gostilna Slovenija. Ta naziv lahko pridobijo samo gostinski objekti, ki imajo v imenu besedo gostilna (izjemoma še gostišče, če obljubijo, da se bodo kmalu preimenovali), kuhajo pa pretežno hišne, lokalne in regionalne jedi. Trenutno ta naziv nosi 43 slovenskih gostiln in med njimi je OZS iskala kandidate, ki bi kuhali v Ameriki.

Jedilnik za tja čez

"Zanimalo me je že, a sem bila malo skeptična, pa tudi izpostavljati se nisem hotela," pojasnjuje Tanja Pintarič iz Gostilne Rajh v Bakovcih, zakaj je sprva oklevala s prijavo. "Ko pa sem slišala, da se še nihče ni prijavil, sem vprašala svoja otroka, ali bi želela poskusiti. Privolila sta in tako smo poslali odgovor na OZS." Njena otroka Valentina in Leon, oba z gostinsko izobrazbo iz tujine, nadaljujeta tradicijo ene najbolj priznanih gostiln v Pomurju, ki jo je od očeta Ignaca Rajha prevzela mama Tanja. "Ko sva z Valentino začeli sestavljati jedilnik za Ameriko, sva povprašali tudi po željah gostov. Presenetilo me je, kaj so odgovorili: goveja juha, gratinirane skutne palačinke, bujta repa, jetrca, telečje pleče. Se nam za to splača potovati tako daleč? Vprašala sem, ali so ljudje tako skromni. Pa so mi razložili, da tega v Ameriki niti za sto dolarjev ne moreš kupiti." Na koncu so Pintaričevi sklenili, da bodo upoštevali želje organizatorjev, goste pa presenetili še s kako inovacijo.

Okus babičine potice

Medtem ko je Leon večinoma kuhal, je Valentina Pintarič skrbela še za predstavitev posameznih jedi. "V enajstih dneh smo na sedmih dogodkih predstavili slovensko kulinariko več kot 250 gostom, pa ne le slovenskega porekla," je ponosen Jurček Žmauc. Veliko je bilo med njimi ameriških Slovencev druge ali tretje generacije, ki se še spomnijo okusov babičine potice in dunajskega zrezka. Predstavitve so bile tako v restavracijah v Clevelandu v Ohiu in Pittsburghu v Pensilvaniji kot tudi v zasebnih hišah, kjer so uspešni podjetniki in zdravniki kukali čez ramo mladima kuharjema, da bi se kaj naučili. "Ni šlo toliko za vrhunsko inovativnost," razlaga Tanja Pintarič, "v Ameriki so željni dobre, preproste hrane, ki jo mi jemo vsak dan, a je ne znamo ceniti."

"Zelo vesela sva bila, da sva lahko slovensko oziroma prekmursko kulinariko predstavila drugod v svetu," svoje vtise s prvega kuharskega gostovanja na tujem strne Valentina Pintarič. "Gostje so bili navdušeni, nekaj jih je obljubilo, da nas pridejo naslednje leto obiskat v Slovenijo." Z odzivom povabljenih pa je zadovoljen tudi Jurček Žmauc, posebno pisma podpore iz kabineta prve dame ZDA. "Interes je že prišel tudi iz Kolorada in Kalifornije, seveda pa računamo še na Illinois, za katerega nam je tokrat zmanjkalo časa. Da niti ne omenjam klicev iz Pittsburgha, kdaj pride novi kuhar," pojasnjuje sogovornik. "Malo drugačna promocija naše države se je izkazala kot dobra poteza in čim prej bo treba nadaljevati." V decembru se bo zato Žmauc znova oglasil pri OZS, da najdejo novo gostilno, ki bo v ZDA prinesla okus po domu, preden izgine v spominih.