Laro Devetak, Miljčanko, je pot iz tržaškega konca popeljala najprej v Ljubljano in nato v Bruselj, kjer trenutno živi in opravlja pripravništvo v pisarni slovenskega poslanca v Evropskem parlamentu Igorja Šoltesa.

Po končanem liceju Franceta Prešerna v Trstu, se je Lara odločila za dodiplomski študij ekonomije na univerzi v Trstu. V sklopu programa Erasmus je opravila 10 mesecev študija tudi na Danskem in se navdušila nad tem, da bi podiplomski program opravila v tujini ali vsaj v sosednji državi. Odločila se je za mednarodni magistrski program IMB (International Master Programme in Business Administration), smer finance, na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Med magistrskim študijem je istočasno opravila tečaj pri Area Science Park v Trstu, ki je slonel na evropskem projektiranju in možnosti evropskega financiranja projektov. Tam se je navdušila nad evropskimi vsebinami in napisala magistrsko nalogo o Evropski inovativni politiki ter obravnavala čezmejne programe sodelovanja med Italijo in Slovenijo.

Pripravništvo na evropskih institucijah

Naposled je Lara opravila šestmesečno pripravništvo na sedežu dežele Furlanije Julijske krajine v Bruslju, za kar je kot članica Zadružne kraške banke zmagala razpis za štipendijo, ki jo podeljuje Federacija Zadružnih bank dežele FJK.

»Na uradu skrbijo za stike med deželo FJK in evropskimi institucijami v Bruslju, raziskujejo priložnosti financiranja, imela sem priliko, da večkrat obiščem Evropski parlament, Komisijo, hodila sem na razna predavanja …« Sedež FJK pa ima to posebnost, da stoji prav nasproti slovenskega veleposlaništva v Bruslju. »Večkrat sem šla čez cesto na večerne dogodke, koncerte, tako sem spoznala tudi slovensko okolje. Ta preplet stikov in kultur mi je bil zelo zanimiv.«

Po končanem šestmesečnem pripravništvu, je ostala v Bruslju in se tam učila francosko, kmalu pa so jo izbrali za pripravnico v pisarni slovenskega poslanca Igorja Šoltesa, ki pripada Skupini Zelenih. »Zanimivo je, ker doživljaš parlament direktno, vidiš, kako pride do zakonov, slediš postopkom soodločanja, spoznaš delovanje raznih odborov …« Čeprav Lara nima slovenskega državljanstva (pred kratkim je začela postopek za pridobitev), ji to ni predstavljalo težav, ravno obratno: poznavanja italijanskega jezika in kulture ji je prišlo prav, saj lahko prispeva pisarni nove vidike in pristope v zvezi s čezmejnim sodelovanjem, ti. zelenim turizmom, okoljevarstvom in trajnostnim razvojem.

Je v tujini za mlade več možnosti?

Odvisno od želj, perspektiv in ambicij posameznika. Lara ne ve, ali bi za vedno ostala v tujini. Zaenkrat pa je prepričana, da bi jo zanimalo delati v veliki mednarodni organizaciji, kot so na primer evropske institucije v Bruslju, Luksemburgu ali Frankfurtu, kjer ima sedež Evropska centralna banka. »Ker me to zanima, nimam drugih možnosti, kakor zaenkrat ostati tu, sicer pa so mi všeč potovanja, novi izzivi in spoznavati nove ljudi. V tem trenutku imam občutek, da imam tu več možnosti, kasneje pa se bom morda vseeno vrnila domov. Puščam pa si odprta vrata tudi glede drugih možnosti v tujini.«

Lara vsakemu mlademu svetuje, naj se odpravi v tujino vsaj za nekaj mesecev, saj je to zelo bogata izkušnja. »Spoznaš novo kulturo, nov delovni kontekst, nekaj drugačnega od tega, kar imaš doma.« Z izkušnjo v Bruslju pa je zadovoljna tudi zaradi tega, ker se lahko tam v prvi osebi poglobiš v evropske zadeve: »Čeprav se večkrat ne zavedamo, to, kar odločijo v Bruslju, neposredno vpliva na nas. O tem smo pa premalo ozaveščeni in šele tu sem tudi sama spoznala ta evropski vpliv.«

Teden dni od eksplozije na letališču in podzemni železnici Maelbeek

Pol Bruslja se vsako jutro premika s podzemno železnico, pravi Lara. Pred približno tednom dni, ko so mesto pretresle eksplozije na postaji Maelbeek in na letališču, je Lara stala prav na tisti postaji, 15 minut pred eksplozijo. »Kot vsak dan sem izstopila iz železnice, k sreči sem prispela do Parlamenta preden bi izvedela za tragične novice. Ko sem vstopila v urad, so me kolegi obvestili …«

»Ko sem prišla lani poleti v Bruselj, je bilo mesto drugačno. Že takrat je bilo precej policije in vojakov na ulicah, še posebej v evropski četrti. A ne toliko, kakor zdaj, ko se ne počutiš več tako varnega. Vzdušje ni prijetno. Preden se zvečer odpraviš v kino, dvakrat pomisliš, marsikdo gre raje z avtobusom, kakor s podzemno železnico. Upam pa, da je to le faza, ki bo kmalu mimo, vsekakor pa se Bruselj kot mesto ni ustavilo, še vedno se premika. Sicer pa sem glede tega nekoliko fatalist … če je usoda, je usoda. Moramo iti naprej, ne smemo se odreči življenju. Če živiš v strahu, je to najslabše.«

Bruselj kot večkulturno mesto, mešanica jezikov in kultur …

»Bruselj je mesto, ki ima več duš. Srečaš prebivalce evropske četrti, Belgijce, Flamce, Valonce, tujce, arabsko in afriško skupnost, Turke,  priseljence … Vsaka četrt je drugačna, ko se sprehajaš po mestu. Ker je veliko tujcev, se tu počutiš doma, predvsem z vsemi tistimi, ki delajo na evropskih institucijah in v organizacijah okrog njih, ti so bolj odprti in nagnjeni k socializiranju. Tu je pa tudi veliko lepih lokalov, dobrih restavracij in lahko uživaš. Poleg tega pa ima Bruselj centralno pozicijo in lahko veliko potuješ, saj je vse relativno blizu, recimo Pariz, London, Amsterdam …«

Vir: Barbara Ferluga