Intervju: Mariana iz Argentine – Bodoče življenje slovenske skupnosti je danes za nas velik izziv Avtor: slovenci Datum: 3037 dni nazaj. Mariana Poznič je odvetnica in sodni tolmač za slovenščino v Buenos Airesu. Njen mož Ariel Mazières je Argentinec, njuni otroci Ignacio, Magdalena in Clara pa so srednješolski oz. univerzitetni študenti, ki so ponosni na svoje slovensko poreklo in tudi govorijo slovensko. Mariana je aktivna tudi v slovenski skupnosti in se udeležuje številnih aktivnosti. Trenutno živite v Argentini, ste se tam tudi rodili ali preselili? Nam lahko na kratko predstavite zgodbo? V Argentini sem se rodila in tudi vedno tam živela. Moja starša sta tja prišla s svojimi družinami kot otroka, svojo domovino sta morala zapustiti po koncu druge svetovne vojne, kot toliko drugih ki so zaradi svojega protikomunističnega prepričanja izbrali svobodo, čeprav v tujini. Argentina jih je sprejela in jim nudila novi dom, kjer so lahko naprej živeli v miru in svobodi. Vendar svoje domovine niso pozabili, zato so z velikim trudom kmalu začeli graditi skupne slovenske domove, v katerih delujejo sobotne slovenske šole, pevski zbori, gledališke in folklorne skupine. Tudi šport in družabnost sta v njih našla svoj prostor. Želeli so ohraniti in potomcem posredovati ljubezen do Slovenije, prav tako pa vero in prepričanja, zaradi katerih so svojo domovino morali zapustiti. Po skoraj 70 letih so danes ta društva živa in aktivna. Kdaj ste prvič obiskali Slovenijo in kako se počutite tukaj? Prvič sem bila v Sloveniji pri 25 letih, le nekaj mesecev pred osamosvojitvijo. Rada prihajam, tu se počutim kot doma, tu imam brata in sestro, ki sta se še pred letom 1991 sem preselila, pa tudi številne prijatelje: tiste iz otroštva, ki so se odločili za življenje v Sloveniji in tudi nove, ki jih ob vsakem potovanju pridobivam. Rada uživam slovensko naravo, pa tudi mesta; predvsem pa tu občudujem red in snago na cesti, ki jih v Argentini ni. Ste v stiku z ostalimi Slovenci v Argentini, se družite med seboj? Kako se povezujete? Se kaj družite, združujete v kakšne klube, organizirate kakšne aktivnosti ali srečanja? Slovenci so prihajali v Argentino že v XIX. stoletju, velika skupina se je naselila okoli leta 1930, zadnji pa po koncu druge svetovne vojne. Živo in zelo aktivno tamkajšnjo slovensko skupnost danes sestavlja del teh zadnjih priseljencev. Največ nas živi v petnajstmilijonskem mestu Buenos Aires, kjer imamo 6 slovenskih domov in Slovensko hišo. V njih delujejo sobotne slovenske šole, pevski zbori, gledališče, šport in folklora, imamo tudi sv. maše v slovenščini. Ker pa nimamo novih slovenskih priseljencev se naša skupnost polagoma manjša, saj niso vsi potomci Slovencev pripravljeni na delo, ki ga zahteva ohranjanje jezika in navad toliko let po prihodu njihovih prednikov. Bodoče življenje te skupnosti je danes za nas velik izziv, pri katerem so nam konkretni stiki s Slovenijo v veliko vzpodbudo. Sama sem v tej skupnosti zelo aktivna, sodelujem v odboru Slomškovega doma v Ramos Mejia, pa tudi v odboru našega krovnega društva Zedinjena Slovenija, ki povezuje vse slovenske domove in društva. Rada pojem, in tudi to lahko počnem v našem slovenskem zboru Ex corde. Delo v skupnosti je prostovoljno, opravljamo pa ga po končanem delavniku v službah in pa ob koncih tedna. Prav vsak teden je na vrsti vsaj ena proslava, prireditev ali srečanje, skoraj vsaka vsebuje tudi kako kulturno dejavnost. Vse to je kar zahtevno delo, ki ga opravljamo z veseljem. Kako pogosto se vračate v Slovenijo in kaj po navadi počnete tukaj? Imate kakšen poseben kraj, kamor radi greste ali kaj posebnega počnete? Slovenijo obiščem nekako vsako drugo leto, kadar je le mogoče. Največkrat z družino, ali pa tudi sama. Tu obiščem sorodnike in prijatelje, to je že program za cel mesec! Rada pa vedno spoznam kak nov kraj, saj je v Sloveniji toliko lepih kotičkov, polnih zgodovine in naravnih lepot. In ker je Slovenija skoraj v centru Evrope je zato tudi dobra izhodiščna točka, da malo obhodimo druge kraje in države. Moja starejši sin in hčerka sta pa tudi že obiskala Slovenijo s skupino »RAST«, ob zaključku našega slovenskega srednješolskega tečaja. Potem, ko 15 let obiskujejo slovenske tečaje abiturienti obiščejo Slovenijo: udeležijo se mladinske poletne šole, ki jo organizira Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, nastopajo na srečanju »Dobrodošli doma« in obiščejo najlepše slovenske kraje. To potovanje se že več kot 2 desetletji vrši prav vsako leto s podporo Republike Slovenije in je velikega pomena za utrjevanje slovenske zavesti naših mladih. Kako pogosto pa imate pri sebi obiske iz Slovenije in kam jih najraje peljete? V Argentino prihajajo največ sorodniki in prijatelji, ki so se od tam preselili v Slovenijo. Gotovo vsako leto kdo pride na obisk! Potem pa seveda tudi drugi Slovenci, ki se zanimajo za tamkajšnjo slovensko skupnost in jo želijo spoznati. Z velikim veseljem jih sprejmemo, radi jim pokažemo naše "slovensko" življenje tam doli, pa seveda tudi naše mesto Buenos Aires. Vsak Slovenec rad spozna tudi svetovno znane argentinske lepote, kot so slapovi Iguazu, severna puščava, ledeniki na jugu ali Bariloche, čeprav je vsak od teh krajev oddaljen najmanj 1500 km od Buenos Airesa. Trenutno ste na obisku v Sloveniji, kaj ste počeli tukaj, kaj vse ste si ogledali? Letos sem v Sloveniji na kratkem dvotedenskem obisku, tokrat sama, brez družine. Prišla sem, da sem se udeležila seje Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, v katerem sem zastopala argentinske Slovence. Srečali smo se Slovenci iz vseh koncev sveta in se pogovorili o naših problematikah ter zaključke posredovali Vladi. Za vse je bilo to srečanje izredno pozitivno. Zato je tokrat potovanje nekako delovne narave, preostali čas uporabljam predvsem za to, da obiščem prijatelje in sorodnike. Slovenija je pred kratkim praznovala 25 let. Kaj vi občutite ob tem? Kako ste praznovali? Ali tudi sicer praznujete slovenske praznike? 25-letnico Republike Slovenije smo v Argentini obležili z raznimi praznovanji, največje se je vršilo na samo soboto 25. junija v Buenos Airesu. Dan smo začeli z zahvalno sv. mašo v buenosaireški stolnici, praznovanje je nato nadaljevalo kar na ulici v središču mesta, na znani Avenida de Mayo, ki je bila zaradi našega praznovanja zaprta za promet. Na velikem odru je nastopilo 9 glasbenih in folklornih skupin argentinsko-slovenskih umetnikov, ob koncu pa še združeni zbori z več kot 100 pevci (med njimi tudi jaz) in pa prav tako številni zbor otrok tamkajšnjih slovenskiih šol. Iz Slovenije so gostovali glasbenika Janez Dovč in Boštjan Gombač ter plesalca BA Tango. Na tem velikem odru je stala slovenska zastava in donela slovenska himna! Skupno je bilo nastopajočih čez 300, celodnevnega slavja se je pa udeležilo več tisoč obiskovalcev, katerim smo tamkajšnji Slovenci postregli z dobrotami slovenske kuhinje, nudili smo jim pa tudi razne slovenske izdelke in seveda informacije o domovini prednikov. Za organizacijo tega dogodka smo skupno delali člani slovenske skupnosti v Argentini pod okriljem društva Zedinjena Slovenija, Veleposlaništvo Republike Slovenije in mestna občina Buenos Aires.