Državna volilna komisija (DVK) je ta teden na pošto oddala še zadnje volilno gradivo za vse slovenske državljane, ki stalno bivajo v tujini. Tokrat so ga poslali na kar 96.769 naslovov, kar je precej več od 71.558, kolikor jih je bilo ob prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2014.

Izseljencem, torej državljanom, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, so pa vpisani v evidenco volilne pravice, mora ministrstvo za notranje zadeve po ureditvi iz leta 2006 po uradni dolžnosti izdati volilne karte za glasovanje po pošti iz tujine, razpošlje pa jih Državna volilna komisija (DVK). Ta je skoraj 21.000 gradiv, ki so vključevala prazne glasovnice, volilne karte, navodila in ovojnice za glasovanje in prednaslovljene ovojnice za pošiljanje glasovnice, že konec aprila poslala v države zunaj Evrope ter v Azerbajdžan, Belorusijo, Gruzijo, Moldavijo, Rusijo, Ukrajino in Turčijo. Tistim, ki stalno bivajo v Evropi, pa so ta teden poslali tiskane glasovnice, glede na volilni okraj, kjer so imeli bivališče v Sloveniji. Vsi izseljenci, pa tudi zamejci v sosednjih državah so vpisani v poseben volilni imenik, namenjen uporabi na voliščih v tujini. V njem so izjemoma tudi zdomci s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki pa bodo na dan glasovanja v tujini in so to pravočasno sporočili DVK. Teh je bistveno manj – tokrat jih 440 namerava glas oddati na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, 541 pa po pošti.

FOTO: Arhiv Dela

Precejšnji stroški za majhen odziv

Koliko bosta priprava gradiv in pošiljanje stala tokrat, v DVK še ne vedo natančno, po besedah direktorja Dušana Vučka pa pričakujejo, da se bodo stroški gibali med 150.000 in 200.000 evri. To je precej manj, kot stane obveščanje volivcev v Sloveniji – tisk in raznašanje obvestil o dnevu volitev in lokaciji volišč, čemur ljudje ponavadi rečejo vabila, znašata več kot 700.000 evrov. Je pa izseljencev, ki jim DVK pošlje gradivo in potem volilno pravico tudi izkoristijo, razmeroma malo. Po letih in glede na vrsto volitev (državnozborske, predsedniške, evropske) se število nekoliko razlikuje, od leta 2007, ko so izvedli prve volitve z avtomatskim pošiljanjem vsem izseljencem, do 2014, jih je v povprečju glasovalo po nekaj manj kot 8000. To pa je na vsakem glasovanju predstavljalo drugačen odstotek, saj je bilo število naslovnikov vsakič večje – povečalo se je s približno 43.000 leta 2007 na 69.600 leta 2014, zdaj jih je 96.769.

Delo