Izvolitev Slovenca odvisna od usode levice


Avtor: U.S. Datum: 1769 dni nazaj.


Izvolitev slovenskega kandidata v rimski parlament ne bo enostavna glede na slabe volilne obete Demokratske stranke.

Italijanska Demokratska stranka (DS) bo danes, v petek 26. januarja 2018, potrdila kandidatne liste za prihajajoče parlamentarne volitve v Italiji. Za uvrstitev na strankino listo v Furlaniji - Julijski krajini se potegujejo tudi tri slovenska imena.

Vlak, na katerem je sekretar italijanske Demokratske stranke (PD) Matteo Renzi dva meseca potoval po državi in nagovarjal volivce.

Vlak, na katerem je sekretar italijanske Demokratske stranke (PD) Matteo Renzi dva meseca potoval po državi in nagovarjal volivce.

V Italiji bodo 4. marca parlamentarne volitve, na katerih bodo volivci izbirali predstavnike v obeh domovih italijanskega parlamenta. Slovenska manjšina v Italiji nima zagotovljenega poslanskega sedeža, kot ga ima v slovenskem parlamentu italijanska. Vključitev Slovenca v parlament bo zato povsem odvisna od volje volivcev oziroma rezultata, ki ga bo na voliščih dosegla levosredinska Demokratska stranka.

Prvo merilo: spol

Za uvrstitev na njeno listo se potegujejo trije Slovenci: poslovnež in direktor podjetja AquafilSLO, nekdaj imenovanega Julon, Edi Kraus, predsednica nadzornega odbora Zadružne kraške banke Martina Malalan in literarna teoretičarka Tatjana Rojc. Vsi so vplivni člani slovenske narodne skupnosti v Italiji in vsi brez strankarskih izkaznic. Slovenska komponenta DS jih je med naborom imen identificirala kot najboljše mogoče kandidate za vstop v rimski parlament. »Upoštevali smo, da bi za takega kandidata lahko glasovala celotna manjšina,« nam je povedala Tamara Blažina, dolgoletna senatorka in poslanka v Rimu, ki je konec lanskega leta napovedala svoj umik iz italijanske politike, pred kratkim pa sodelovala pri izbiri svojega morebitnega naslednika.

Na listo DS se bo uvrstil le eden od treh slovenskih kandidatov. Blažina pravi, da nima informacij o tem, kdo bi to lahko bil. Odločitev bo znana danes, pri izbiri kandidata pa se lahko zgodi, da bo odločilen spol. Italijanski volilni zakon namreč predvideva kvote, po katerih se morajo na strankarskih listah izmenično pojavljati moški in ženske.

»To bo prvo merilo,« je pojasnila Blažina. Če bo mesto pripadlo moškemu kandidatu, pri izbiri ne bo problema. Če bo to ženska, bodo predstavniki stranke, ki so imeli razgovore z obema kandidatkama, izbrali tisto, ki bo najbolj sodila v celotno ekipo DS na območju Furlanije - Julijske krajine.

Umeščenost v skupni prostor

Vsi trije kandidati med vzroki za svojo kandidaturo poudarjajo predvsem željo po gradnji mostov med Slovenijo in Italijo. Edi Kraus svoje eventualno poslanstvo v italijanskem parlamentu vidi kot pomoč in skrb za našo manjšino v Italiji, istočasno pa kot priložnost za potrditev vseh teh čezmejnih odnosov, predvsem na gospodarskem in tudi na drugih področjih, ki karakterizirajo širši čezmejni prostor. Tatjana Rojc meni, da je treba najti novo zavest o tem, kaj obe državi združuje, »predvsem pa o potrebi, da gradimo mostove med Slovenijo in Italijo, da utrdimo zavest o naši umeščenosti v srednjeevropski in evropski prostor, ki zagotavlja širše zaledje za skupni razvoj«.

In vloga poslanca? »Ta je povezovalni element med dvema državama,« je povedala Martina Malalan. »Če pomislimo, da je bil od povojnega časa vedno prisoten predstavnik manjšine v rimskem parlamentu in da je to tudi demokratično pravilno, je to element, ki predstavlja vse nas in tudi pozornost do manjšine ter vseh problematik, ki jih manjšina ima.«

Slovenski predstavniki v Rimu so se po besedah Tamare Blažina vedno dojemali kot predstavniki »nekega pluralnega prostora, bili so zelo proaktivni glede čezmejnega sodelovanja, bilateralnih odnosov«.

Izvolitev ne bo lahka

Slovenska komponenta DS je menda storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi slovenskega kandidata uvrstili na čim bolj izvoljivo mesto. Njeni člani so se med drugim srečali z državnim tajnikom DS, nekdanjim italijanskim premierom Matteom Renzijem. Na različnih ravneh stranke so jim zagotovili, da bo problem slovenskega predstavnika v parlamentu rešen v sklopu kandidatnih list.

Izvolitev Slovenca kljub temu ne bo enostavna, je pojasnila Tamara Blažina, »predvsem ker kazalniki za demokratsko stranko niso najboljši. Ta bo, vsaj sodeč po volilnih napovedih, verjetno za polovico zmanjšala svoje predstavništvo. »Upamo, da bomo naleteli na pozitiven razplet. Potem bo vse odvisno od rezultatov, boljši ko bodo, več možnosti imamo.« Blažina, ki je bila v italijanski parlament kot senatorica prvič izvoljena leta 2008, je opozorila, da problem z zagotavljanjem slovenskega predstavnika v italijanskem parlamentu še ni nov.

»Ko sem kandidirala leta 2013, ni bilo nič drugače.« Če Demokratska stranka takrat ne bi prejela tako imenovane večinske nagrade kot dodatno število mandatov, Blažina ne bi bila izvoljena. Podobno je bilo leta 2006, ko je bil kandidat Miloš Budin, zdaj že nekdanji poslanec in senator. »Namenili so mu mesto, ki ni bilo izvoljivo. Nato se mu je umaknil nekdo drug in mu naredil prostor.«

Manjšina je tako po vseh teh letih še vedno odvisna od rezultata, ki ga na volitvah osvojijo stranke na levici. Lani spremenjeni volilni zakon na tem področju ni prinesel izboljšanja. »Ker drugih rešitev v sklopu volilnega zakona ni bilo, smo podvrženi [strankarskim] dinamikam,« je še povedala Blažina.

Jure Kosec / Delo


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo