Jasmina Ritlop: »Zmeraj mi je bilo pomembno, da sem svojo energijo vnesla za Slovence.«

Jasmina Ritlop je gotovo oseba, ki pusti vtis. Ne samo s svojo nevsiljivo prijaznostjo, pač pa tudi s prikupnostjo, posebnim slogom vedenja, oblačenja, ličenja… Skratka, očarljiva mlada ženska, ki jo opaziš. Spoznali sva se na tradicionalnem srečanju v Baasmu, pred skoraj tremi leti, in takoj je med nama vzklilo prijateljstvo. Zavedno Slovenko, aktivno v slovenskih skupnostih v zamejstvu in po svetu, predstavljamo na portalu Slovenci.si.

Jasminina mama Elizabeta prihaja z Goričkega, oče Štefan pa je odraščal blizu Lendave. Na poti »s trebuhom za kruhom« sta se srečala na Predarlskem v Avstriji. Kmalu se jima je rodil sin Renato. »Odločila sta se za selitev v Nemčijo, v mesto Konstanz ob Bodenskem jezeru. In 12 let za mojim bratom sem na svet privekala še jaz,« pojasnjuje Jasmina.

»Rodna gruda je čudovit izraz, pomeni, da veš in čutiš, od kod si. Čeprav sem bila rojena v tujini, sem v sebi vselej  bila zavedna Slovenka,  saj izraz rodna gruda po mojem mnenju  vključuje tudi družino, ki živi v Sloveniji in je temelj mojega življenja. Zelo tesno smo povezani.«
Jasmina je prepričana, da je Konstanz ob Bodenskem jezeru v Nemčiji idealno območje. »Imam 15 minut peš do Švice in tudi v Avstrijo in Francijo ni daleč. V univerzitetnem in zgodovinsko pomembnem mestu lahko nabiram znanje iz različnih držav, ki jih primerjam med seboj, kar mi je v veliko korist.

Tesne družinske vezi

Sogovornica pove, da si njena družina, ki živi v Sloveniji, želi, da bi bili skupaj. »Sestavljali bi tisto enoto, ki je v življenju tako pomembna. Tista, ki ti daje občutek varnosti,« razmišlja. Tudi Jasmini sodobna tehnologija močno lajša komunikacijo z bližnjimi in ohranjanje stika z domovino in družino. »Priznam, da so najlepši trenutki v mojem življenju včasih zelo melanholični, ker jih ne morem zmeraj doživeti z družino. Ta občutek mi ni dan.«

Jasmina se je izobraževala v Nemčiji, kjer je končala gimnazijo, nekaj časa pa je obiskovala celo  šolo v samostanu. »Ti so namreč v Nemčiji znani po kvalitetni izobrazbi in tudi  izbrani družbi, ki jo želijo oblikovati,« pravi Jasmina in priznava, da je na izobraževalni poti zaradi slovenskega državljanstva večkrat naletela na ovire, pred katerimi se je morala kot otrok braniti in se postaviti proti predsodkom, ki so jih nekateri imeli proti tujini.

Od študija politologije do dela v Evropskem parlamentu

Službeno kariero je začela na elitni univerzi v Konstanzi in med študijem politologije opravljala večje število obveznih praks, denimo na Institutu za narodnostna vprasanja (INV) v Ljubljani, kjer je spoznala znanstvenike, kot so prof. Mitja Zagar, Janez Strgarj, prof., dr. Katalin Hirnök, direktorica dr. Sonja Novak Lukanovič. »Zelo tesen projektni stik sem takrat imela z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pod vodstvom ministra prof. akad. Žekša in državnega sekretarja dr. Borisa Jesiha. Za vse znanje in spoštovanje, ki ju sedaj lahko nosim v sebi, jima bom vedno hvaležna,« poudarja.

V Evropskem parlamentu je delala za mag. Klemna Žumra, ki ji je, kot pravi, omogočal, da je bila prisotna pri pomembnih odločitvah in se učila o postopkih na nadnacionalni ravni. Med pomembnimi odločitvami, ki jih je lahko spremljala, navaja odobritev vstopa Hrvaške v EU, odločitev o dodelitvi Sacharowe nagrade arabski pomladi in odločanje v primeru Julije Tymoschenko.
»Zmeraj mi je bilo pomembno, da sem svojo energijo vnesla za Slovence,« pove Jasmina. Leta 1991, ko je bila situacija v Sloveniji precej kritična, je Jasminin brat Renato ravno služil predpisani vojaški rok. »Zelo težko govorim o tem, saj so to bili za moje starše in zame neopisljivo težke ure in dnevi, ko nismo vedeli ničesar o mojem bratu. »Končno se nam je po štirih neprespanih dneh in nočeh oglasil po telefonu in sporočil, da je živ, vendar ne pride še  v Nemčijo,  pač pa najprej k babici in dedku pogledat, kako sta,« navdušeno pripoveduje sogovornica.

Življenje ob Bodenskem jezeru ponuja številne aktivnosti.

V Evropski pisarni Lojzeta Peterleta
Nekaj izkušenj ima celo iz kabineta predsednika prve slovenske vlade Lojzeta Peterleta. »V izredno čast mi je bilo, da sem letos lahko opravila pripravništvo v Ljubljani, v Evropski pisarni Lojzeta Peterleta, prvega predsednika vlade. Peterletov kolektiv, posebej Andrej Černigoj, me je vključil v potek delovnega področja. Tisti čas sem bivala v Ljubljani in spoznala Slovenijo iz različnih vidikov.«
Trenutno se Jasmina Ritlop ukvarja z različnimi projekti, ki jih želi uspešno izpeljati. V prostem času pa rada prebira klasično in filozofsko literaturo ter pesmi. »Če živiš ob jezeru, te vabijo še številne druge aktivnosti,« dodaja.

V funkciji predsednice krovne organizacije na Predarlskem v Avstriji, kot občasna obiskovalka neformalnih srečanj v Švici in med Slovenci v društvih po Nemčiji ima Jasmina priložnost, pravi, da se v tematiko poglobi in izve, kaj čutijo Slovenci, ki živijo v tujini in kako na slovensko identiteto vpliva ustanavljanje  društev.

»Vem, da Republika Slovenija veliko stori za to, da bi bili Slovenci v zamejstvu in po svetu, čeprav teritorialno odmaknjeni, vključeni in enakopravni. Slovencem je zelo pomembno, da ohranimo stike prek Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki nas podpira pri novih zamislih.«

Kritično do odnosa do zgodovine
V svojem nastopu na Vseslovenskem srečanju v državnem zboru lansko leto je bila Jasmina precej kritična do odnosa Slovencev do zgodovine. »Dejala sem, da bi našo zgodovino postavila v 'prozorno škatlo'. V škatlo zato, da bi bilo vsebino moč zakleniti, prozorno pa zato, da bi ostala vidna in se nikoli več ne bi ponovila. »Stojim za tem, da se iz preteklost lahko marsičesa naučimo, ohranimo in pridobimo. Če pa ostanemo zgolj v preteklosti, le-ta postane sovražnik nove dobe in zavora nadaljnjega razvoja. Danes je lepo, da se lahko srečamo na nevtralni ravni!«

Delovanje slovenskih društev, pomen Matice

Po Jasmininem mnenju imajo predsedniki in člani slovenskih društev po svetu dobre zamisli o povezovanju Slovencev, potrebujejo pa podporo pri njihovem uresničevanju. »Ne smemo pozabiti, da je tudi jezik ključ do uspeha in povezovalni most z 'rodno grudo',« pravi sogovornica in izpostavlja pomen učiteljev slovenskega dopolnilnega pouka v tujini, ki ga tudi sama obiskuje. »Omeniti pa moram tudi pomembno vlogo Združenja  Slovenska izseljenska matica (SIM), ki je skozi desetletja sodelovanja z izseljenci, organiziranja srečanj, likovnih kolonij, poletnih šol slovenskega jezika in založniških dejavnosti, ko Urada še ni bilo, skrbela za naše rojake.«

Dejstvo je, da število članov, zlasti mladih, v slovenskih društvih upada. Sogovornica pravi, da bi jim morali naložiti odgovornost, naloge in funkcije. »Tako bi začutili, da so del odnosa med posamezniki in domovino Slovenijo, ki ga želimo okrepiti.«

Jasmina z prejšnjim ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjanom Žekšem (na levi) in takratnim ter zdajšnjim državnim sekretarjem dr. Borisom Jesihom

V Nemčiji se Jasmina veliko srečuje s Slovenci, o svoji novi domovini pa pravi, da časti klasično glasbo, filozofijo in je zelo močna izvozna država. »Zame je prestiž, da ne pozabiš na temeljno misel v življenju in na to, od kot prihajaš,« dodaja, Jasmina, ki pogosto razmišlja o vrnitvi v Slovenijo in možnih razlogih zanjo.
In želje rojakom  ob novem letu? »Slovencem v zamejstvu in po svetu želim veliko uspeha v osebnem življenju in da bi tudi v prihodnje ostali  tako pomembni ambasadorji Republike Slovenije.«

Avtor članka: Blanka Markovič Kocen