Ljubljančan dr. Andrej Košmrlj je star 35 let. Po ljubljanski bežigrajski gimnaziji je končal dodiplomski študij fizike na ljubljanski univerzi in potem dobil priložnost za doktorat iz fizike na eni najboljših svetovnih univerz, sloviti Massachusetts Institute of Technology (MIT). Podoktorski študij je opravil na Harvardu in zdaj je že tretje leto profesor na univerzi Princeton, na fakulteti za strojništvo in vesoljski inženiring. Obenem je zagnan športnik, naj gre za pet nastopov na prestižnem bostonskem maratonu ali za hokej, košarko ali ameriški nogomet.

Andrej Košmrlj. Foto: Princeton University

Mladi fizik je pošiljal prošnje tudi po slovenskih univerzah, vendar so mu ponudili le mesto docenta. Na prestižni ameriški univerzi so ga sprejeli z odprtimi rokami, tako da je na svoji koži občutil razliko med univerzitetnim profesorjem v Ameriki in pri nas.

"V Sloveniji imajo univerzitetni profesorji precej več pedagoških obveznosti kot v Ameriki. Se pa v Ameriki pričakuje, da bo profesor ustvaril raziskovalno skupino, ki bo med vodilnimi na svetu na svojem področju. V Ameriki je na voljo precej več sredstev za financiranje bazičnih raziskav, vendar so tudi stroški mnogo višji. Tako mora profesor za vsakega doktorskega študenta v svoji skupini na leto prispevati okrog sto tisoč dolarjev, ki se porabijo za plačilo izredno visokih šolnin, za študentovo štipendijo, en del pa pobere tudi fakulteta in se denar porabi za plače uslužbencev v administraciji. Na drugi strani je v Sloveniji precej manj sredstev za raziskave, so pa stroški za financiranje študentov minimalni, saj država pokrije večino študija. Seveda so stroški eksperimentalnih naprav podobni v obeh državah."

In razlika med ameriškim in slovenskim študentom?

"Najboljši študenti v Sloveniji so povsem primerljivi z ameriškimi študenti. Predvsem na prvi in drugi univerzitetni stopnji dobijo slovenski študenti izredno široko in poglobljeno izobrazbo. V Ameriki imajo študenti na dodiplomski stopnji bolj proste roke pri izbiri predmetov, vendar so zraven primorani vzeti še veliko drugih predmetov za splošno izobrazbo, ki nimajo nikakršne zveze z njihovim študijem. Na doktorskem študiju pa se slika obrne. Zaradi majhnega števila doktorskih študentov je v Sloveniji težko pripraviti širok nabor podiplomskih predmetov. Slovenski doktorski študenti se zato vec posvečajo raziskavam, ki so seveda tudi zelo pomembne. V Ameriki pa imajo doktorski študenti poleg raziskav možnost še dodatno poglobiti svoje znanje s pestrim naborom strokovnih predmetov. Uspešnim slovenskim študentom zato priporočam, da se na doktorski študij odpravijo na najboljše univerze v Ameriki, nato pa lahko novo pridobljeno znanje prinesejo nazaj v Slovenijo."

Večina tarna, da nimajo prostega časa, vi pa se ob profesuri še aktivno ukvarjate s športom?

"V življenju je izjemno pomembno najti ravnovesje med službo in zasebnim življenjem. Vsak človek si mora najti določeno vrsto sprostitve od napornega in stresnega službenega ritma. Pa naj bo to s pomočjo družine, domačih živali, raznih konjičkov ali športa. Če ni tega ravnovesja, lahko človek hitro izgori in potem tudi v službi ne more biti več toliko produktiven. Sam se že od malega ukvarjam s športom, kar mi pomaga pri sprostitvi, zraven pa še nekaj naredim za svoje telo."

Danes mnogi pišejo knjige z "recepti", da je možen globalen uspeh, ampak verjetno nekaterih vzorcev ni mogoče prenašati?

"Univerzalnih receptov za uspeh ni. Vedno je treba upoštevati specifiko lokalnega okolja, pa tudi ljudje smo si zelo različni. Kar deluje za mene, ni nujno, da bo delovalo za nekoga drugega. Vsak mora najti svojo notranjo motivacijo in potem vložiti veliko truda. Brez trdega dela in tudi nekaj sreče danes praktično ni več mogoče uspeti. Globalizacija sveta prinaša nove priložnosti in nove izzive, vendar še vedno ni lahko uspeti niti na lokalnem niti na globalnem področju."

Lahko primerjate delo in življenje v Ameriki z delom in življenjem v Sloveniji?

"V novi dobi, ko je vse bolj pomemben uspeh in dobiček, se mi zdi, da je delovno okolje v Ameriki in Sloveniji dokaj podobno. So pa precej večje razlike v vsakdanjem življenju. V Ameriki praktično ni porodniškega dopusta. Ker sorodniki pogosto živijo v drugih mestih ali celo na drugem koncu Amerike, je treba že zelo majhne dojenčke dati v jasli ali najeti varuško. To je povezano s precejšnjimi stroški in dokaj pogosto se zgodi, da mame prenehajo hoditi v službo in doma vzgajajo otroke. Precejšnje razlike so tudi v zdravstvu. Zdravstveno zavarovanje v Ameriki kar precej stane, pa kljub temu je potem treba še vedno kaj doplačati. Za vsak obisk pri splošnem zdravniku je treba doplačati dvajset dolarjev, za vsako plombo pri zobozdravniku dodatnih sto petdeset in tako naprej. Po drugi strani pa, ko sem si poškodoval koleno, sem imel v enem tednu opravljeno preiskavo z magnetno resonanco, za katero mi ni bilo treba nič doplačati. V Ameriki je tudi veliko več migracij in dokaj pogosto se zgodi, da se po nekaj letih prijatelji in sorodniki zaradi službe odselijo v drugo mesto."

Ali se Slovenec spremeni, ko zaživi v Ameriki? Imate stike s Slovenci?

"Vsekakor se je treba malo prilagoditi na drugačno okolje, ampak upam, da se sam nisem spremenil in da ostajam skromen. V Ameriki imam že vseskozi stike s preostalimi Slovenci. Tukaj moram posebej poudariti delo Društva v tujini izobraženih Slovencev, ki se trudi prirejati razne dogodke po Ameriki in po svetu. Ti dogodki nam omogočajo spoznati še druge Slovence, ki živijo v okolici. Sam sem precej vpet tudi v delovanje Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF), prek katere slovenskim študentom ponujamo možnost opraviti raziskovalni obisk pri slovenskih profesorjih na uglednih ameriških univerzah."

Koliko pogrešate dom, Slovenijo?

"Vedno se najde kako obdobje, ko pogrešam dom, saj se ne morem kar usesti v avto in odpeljati do sorodnikov in prijateljev. Vseskozi smo v stiku po skypu in e-pošti, vendar to seveda ni isto kot preživeti čas skupaj. V Slovenijo se redno vračam za božično-novoletne praznike, pa tudi poleti, ko poskušam nadoknaditi zamujeni čas s svojimi bližnjimi. Poleg ljudi pa še najbolj pogrešam kruh. V Ameriki je izbira kruha precej manjša, saj so tukaj ljudje precej bolj navajeni jesti toast in kosmiče."

Ali kdaj razmišljate o vrnitvi domov in kaj bi bil problem ob morebitni vrnitvi?

"Morebitna vrnitev v Slovenijo je bila vedno v mojih mislih. Zavedam se, da delovni pogoji nisi primerljivi z najboljšimi univerzami v Ameriki, vendar sem še vedno zelo navezan na Slovenijo, ki ima določene prednosti v vsakdanjem življenju, pa tudi razmere na slovenskih univerzah niso slabe. Ko sem se prijavljal za mesto profesorja na univerzi, sem iskal službo tako v Ameriki in Evropi kot v Sloveniji. V tistih letih žal ni bilo primerne pozicije v Sloveniji, sem pa imel izredno srečo, da so mi službo ponudili na ugledni univerzi v Princetonu. Tukaj sem zdaj na šestletni preizkusni dobi, potem pa se bo univerza odločila, ali me bodo zaposlili za stalno ali pa me bodo odslovili. Tu bo predvsem pomembno, ali mi bo uspelo vzpostaviti raziskovalno skupino svetovnega formata. Naslednjih nekaj let bom ostal v Princetonu, nato pa bomo videli, kako bo."

Brane Šalamon,

Nedeljski dnevnik