Clevelandu ne pravijo zaman Ameriška Ljubljana. Ko se človek sprehaja po aveniji Sv. Klare (St. Clair Ave), največji slovenski soseski v mestu se ob cesti kar vrstijo slovenska imena: trgovina Šeliga, cvetličarna Slapnik, železnina Smrekar, gostilna Sterle, mesnica Ažman, pogrebni zavor Žele … Ob St. Clair Ave na vzhodnem delu mesta (polovico soseske se je prijelo ime Žužemberg, polovico pa Ribnica, glede na izvor večine naseljencev) so Slovenci prevladovali še v treh večjih in dveh manjših naselbinah. Poleg dela v istih tovarnah in obratih so Slovenci skupaj preživljali prosti čas, obča želja je bila tudi zakonec iste narodnosti. Vse do 60. let prejšnega stoletja se je v Clevelandu lahko normalno živelo brez znanja angleškega jezika. V mestu in okolici naj bi živelo kar okoli 80.000 Slovencev in njihove sledi so vidne vsepovsod.

A Cleveland je danes povsem drugačno mesto, kot je bilo pred 60 leti. Leta 1950 je na St. Clair Ave živelo sedem temnopoltih ljudi, deset let kasneje, leta 1960, pa je bilo 98,7 odstotkov prebivalstva soseske temnopoltih. Povsod po ZDA velja, da ko se je v določen predel mesta priselil prvi temnopolti, so se belci začeli izseljevati, saj so vedeli, da bo cena nepremičnin padla. Za soseske v ZDA velja, da če imajo eno izmed sledečih treh lastnosti, potem gre za slabo sosesko: (1) trava pred hišami ni pokošena (to je namreč za Američane pomemben statusni simbol), (2) bencinske črpalke imajo neprebojne šipe ali (3) v soseski so prodajalne žganih pijač (teh se v ZDA namreč ne da kupiti v običajnih trgovinah) in loterije, kjer prebivalci utapljajo svojo neperspektivnost in čakajo čudežni dobitek, ki bi jih rešil iz revščine. Na aveniji Sv. Klare danes najdemo vse tri značilnosti!

Zanimivo pa je, da čeprav so se Slovenci izselili na obrobje mesta, so svojo infrastrukturo pustili v izvornih soseskah. To pa ni bilo samoumevno, Hrvati so se na primer odločili za obratno taktiko. Prodali so vse zgradbe (treba je sicer jasno poudariti, da so jo imeli veliko manj kot Slovenci, pogosto so si izposojali slovenske prostore) ter na obrobju zgradili center Dubrovnik, kjer je zbranih večina dejavnosti.

Članek si lahko v celoti preberete na portalu Časnik.