Pripravili smo izbor najbolj deljenih zgodb Slovencev v tujini v letu 2018. Preberite, kaj jih je prepričalo, da zapustijo domovino.

V Sloveniji ni bilo več dela zanj

Miha je eden tistih Slovencev, ki ga je v tujino poleg osebnih razlogov popeljala gospodarska kriza. Magister arhitekture jo je konec leta 2013 občutil na lastni koži, ko je izgubil delo na svojem področju. Če je bilo še pred krizo v slovenskem gradbeništvu zaposlenih 95 tisoč ljudi, jih je bilo takrat le še polovica. Izkoristil je priložnost za prevoz do Skandinavije, se ustalil na Norveškem, kjer je začel tako rekoč na začetku, zdaj živi na severu države, kjer dela v projektantskem biroju.

V tujino jo je najbolj vleklo pestro družabno in kulturno življenje

Selitev v tujino je bila za Petro pravzaprav samo vprašanje časa, saj je že kot otrok rada gledala avstrijsko televizijo, predvsem poročila o dogajanju na Dunaju. Družabno in kulturno življenje sta tisto, ki sta jo najbolj pritegnila v tujini in kar je v Sloveniji precej pogrešala. Zdaj živi v Zürichu, kjer dela v zdravstvu, ki je po njenih besedah precej bolj urejeno od slovenskega in se kot zaposlena v njem počuti neprimerljivo bolje. Leto 2018 pa ji bo ostalo v posebnem spominu, saj je dopust preživela tako, da je s kolesom prikolesarila v Slovenijo.

Z nahrbtnikom in brez načrtov v ZDA, postal model in igralec

Artjom je v ZDA odpotoval čisto na slepo, brez kakršnihkoli načrtov. Tam je študij ekonomije zamenjal za igralstvo, spoznal življenjsko sopotnico in se poročil. Predvsem se je daleč od udobja staršev naučil pravega samostojnega življenja, prijel je že za marsikatero delo, med drugim je vozil limuzino. V letu 2018 pa je zaigral v prvem muzikalu.

Iz najbolj varne v najmanj varno državo

Pred leti je v Sloveniji kandidiral za župana. Da ni bil izvoljen, mu je bilo očitno namenjeno, saj se mu je le nekaj mesecev pozneje ponudila priložnost za delo v delegaciji Evropske unije v eni najbolj nevarnih držav na svetu. Jan je za devet mesecev odpotoval v Gvatemalo, a tam spoznal življenjsko sopotnico, se poročil in ostal. Dolgoročno se želi vrniti v Evropo ali celo Slovenijo. Kar najbolj pogreša, je namreč občutek varnosti.

Na Dansko z željo po olimpijskih igrah

Devetnajstletna Lia in leto dni starejša Iza Šalehar sta se pred štirimi leti iz Kočevja preselili v kraj Odense na Danskem, kjer trenirata badminton. Njun športni cilj je udeležba na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024, na Danskem pa si želita končati tudi študij.

Dublin ima odlične letalske povezave, le še Ljubljana manjka

Sara se je bolj za šalo kot zares prijavila za delo na Googlu, nasmehnila se ji je sreča in se tako preselila v Dublin. Ko je mesto obiskala kot turistka, si nikoli ni mislila, da bo tam tudi živela. Mesto se ji je zdelo precej sivo in dolgočasno, a jo je zdaj le prepričalo. Vreme niti ni tako slabo, je pa z dobrimi letalskimi povezavami odlična odskočna deska za krajše pobege v tujino. Najbolj pa pogreša neposredne letalske povezave z Ljubljano, da bi tako večkrat "skočila domov" na "mamino govejo juho ali škampe v buzari, ki jih v Dublinu težko dobim."

V betonski džungli živi svoje sanje, a pogreša naravo

Leta 2009 se je pojavila priložnost za sodelovanje pri produkciji ameriške znamke Anthropology, kar ga je najprej popeljalo v Abu Dabi, nato pa ga je glavni fotograf Frederic Lagrange, čigar asistent je bil, povabil v New York. "Sprva ga nisem jemal resno, potem pa sem si rekel, zakaj ne," pravi fotograf Jaka, ki si je v New Yorku uresničil sanje. Tam sicer najbolj pogreša naravo.

Služba med oblaki, dobesedno

Za Tino je bilo usodno elektronsko sporočilo z razpisom za doktorat na Danskem. Tam zdaj živi že deset let, opravlja pa eno izjemno zanimivih služb - kot znanstvenica z letalom zbira vzorce oblakov nad Dansko, občasno pa raziskuje tudi na bolj oddaljenih območjih, kot sta Arktika in Grenlandija. Najbolj pa pogreša naravo.

V Sloveniji bi se morala odpovedati športu

Če ne bi dobila priložnosti za študij v ZDA, bi se morala odpovedati svoji največji strasti - to je tenisu. Klavdija pravi, da je v Sloveniji zelo težko vzporedno študirati in se profesionalno ukvarjati s športom. To je v ZDA precej drugače, saj se univerze dobesedno bojujejo za uspešne športnike. Trenutno še študira v Misisipiju, v prihodnje pa si želi še kakšne izkušnje s severa ZDA. V Ameriki sta jo najbolj presenetili odprtost in prijaznost Američanov.

Ana Rupar,

SiolNET