V Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je minulo sredo z rezijanskimi plesi in vižami navduševala številna rezijanska folklorna skupina »Val Resia«, ki v letošnjem letu obeležuje 180-letnico delovanja. Da gre verjetno za eno najstarejših, v kolikor ne najstarejšo folklorno skupino na slovenskem etničnem prostoru, priča že podatek, da sega njen prvi nastop v daljni oktober leta 1838, ko je v Videm na obisk prispel cesar Ferdinand Prvi. Prav omenjeni zgodovinski dogodek je v uvodnem nagovoru med drugim predstavil njihov sedanji predsednik Tiziano Moznich, Alessandra Brida pa je spregovorila o odmevnem praznovanju ne tako davne 150 letnice delovanja, ki so jo takrat obeležili s koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom znamenitega Antona Nanuta. Predstavila je folklorno skupino, njihove številne nastope po domala vseh evropskih državah, vse do Peruja in Japonske, posebno hvaležnost pa izrazila do povabila in nastopa v Ljubljani. Dino Valente, eden izmed starejših članov skupine, je predstavil pomen negovanja (glasbene) tradicije za Rezijo in Rezijane. Posebej je izpostavil rezijansko citiro (violina) in bunkulo (čelo).

Rezijanska delegacija na ljubljanskem Novem trgu. Foto: Primorski dnevnik

Ljubljanski publiki so se v nadaljevanju predstavili ženska vokalna zasedba, otroški glasbeni trio in seveda folklorna skupina. Prisluhniti je bilo mogoče vižam, kot je Ta püstawa (Viža za pust), Ta Zagatina (Viža Zagate – planšarija nad Ravanco – glavno vasjo v Reziji), Čärni potök (Črni pôtok), Ta Solbaška (Viža vasi Solbica), Potï me döpo Lïpjë (Moje potí dol po Lipje), ki jo plešejo na križišču, Kölu (Kolo – zelo star ples), Ta Kuškrïtawa (za mlade, ki imajo dvajset let) ... Seveda ni šlo mimo viže Lipa ma Marica (Lepa moja Marica), ki velja za rezijansko himno in s katero folklorna skupina tudi običajno zaključuje svoje nastope.

Nastop v prestolnici je bil tudi priložnost za predstavitev nove knjige rezijanskih pesmi »Plëjta ziz nami – Cantate insieme a noi«, z ilustracijami beneške ustvarjalke Luise Tomasetig. Trojezično knjigo, namenjeno otrokom, ki ji je priložena tudi zgoščenka, je predstavila njena pobudnica Catia Quaglia. Da sta Rezijanom ples in glasba dobesedno v krvi, so člani skupine najbolje dokazali po zaključku uradnega dela s toplo sprejetim nastopom na Novem trgu pred dvorano SAZU.

Prireditev je potekala v organizaciji folklorne skupine ob 180-letnici delovanja, Glasbenonarodopisnega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Kulturne zadruge Maja iz Gorice. Nastopajoči so se z njo poklonili raziskovalcem rezijanskega izročila – Julijanu Strajnarju, Mirku Ramovšu in pokojnemu akademiku dr. Milku Matičetovemu, ki so s svojim delom pomagali ohranjati rezijansko kulturo dediščino in jo predstavljali tudi širši slovenski javnosti.

Primorski dnevnik