Izkušnje s sprejemanjem slovenskih ledinskih in hišnih imen v avstrijski seznam nesnovne dediščine predstavlja etnologinja Martina Piko-Rustia na Dunaju, kjer v torek in sredo poteka dvodnevni posvet nacionalnih komisij Unesco v nemško govorečem prostoru.

Martina Piko-Rustia

Da bi čim več ljudi odkrilo kulturno dediščino, jo doživelo, z njo pa okrepilo občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru, je letošnje leto 2018 na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter na ravni EU evropsko leto kulturne dediščine. Logotip dogodka je tudi na vabilu dvodnevnega posveta nacionalnih komisij organizacije Unesco v nemško govorečem prostoru, torej Avstrije, Nemčije, Švice in Luksemburga. Strokovno zborovanje se je začelo v torek popoldne, v žarišču pa je nesnovna kulturna dediščina in njena vrednost za današnjo družbo.

Za avstrijsko komisijo organizacije Unesco je Gabriele Detschmann povabila na posvet etnologinjo Martino Piko-Rustia, ki znanstveno vodi Slovenski narodopisni inštitut "Urban Jarnik". Prihod na Dunaj je bil povezan z željo, da kot primer dobre prakse predstavi izkušnje s sprejemanjem slovenskih ledinskih in hišnih imen v avstrijski seznam nesnovne dediščine.

11. marca 2010 je avstrijska agencija za nesnovno dediščino s sedežem na Dunaju razglasila nominirance za vpis v „Avstrijski seznam nesnovne dediščine“ Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Med skupno 18 prošnjami od 20, ki jih je izbrala, so bila „Slovenska ledinska in hišna imena“. Vročitev listine je bila 20. aprila 2010 v Salzburgu.

Več na http://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/2911829/