Literarna zapuščina dr. Tineta Debeljaka v Sloveniji


Avtor: U.S. Datum: 2195 dni nazaj.


V sredo, 18. januarja 2017, se je začela nova sezona Pogovorov na Kongresu, ki jih zdaj pripravljajo že 21. leto. Tokrat so večer organizirali v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico in Muzejskim društvom Škofja Loka, predstavili pa so življenje, delo in zapuščino velikega Slovenca, ki je po 2. svetovni vojni odšel v Argentino, dr. Tineta Debeljaka.

Dvorana Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je bila polna.

Dvorana Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je bila polna. Foto: Matjaž Merljak

Navzoče je uvodoma nagovoril predsednik dr. Boris Pleskovič. Med gosti so bili ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, poslanka Ljudmila Novak, predsednik Slovenske matice Milček Komelj, druge osebnosti iz slovenskega kulturnega in političnega življenja ter rojaki iz Škofje Loke.

Predsednik Muzejskega društva Škofja Loka mag. Aleksander Igličar je uvodoma ob fotografijah predstavil življenjsko pot in delo dr. Tineta Debeljaka. Predvsem je predstavil prizadevanja društva in mesta, da se rojaka potegne iz brezna zamolčanosti in pozabe: leta 1990 je bil v Škofji Loki simpozij o dr. Tinetu Debeljaku, leta 1995 so na rojstni hiši postavili spominsko ploščo, leta 2003 je dobil svoje mesto v aleji zaslužnih občanov, leta 2009 je bil posthumno imenovan za častnega člana muzejskega društva Škofja Loka. Omenil je pomembno vlogo, ki jo je Debeljak imel pri uprizoritvi Škofjeloškega pasijona leta 1936, kar je bil eden ključnih členov pri vpisu te uprizoritve na Unescov seznam nesnovne dediščine konec lanskega leta. Debeljak se je leta 1945 pred komunizmom umaknil iz Slovenije in se nikoli več ni vrnil v Slovenijo, kljub temu pa je v svojem srcu vse do smrti nosil in izražal neizmerno ljubezen do rodnega mesta Škofje Loke.

V nadaljevanju večera je spomine na dedka oz. 'atka' obujala Debeljakova vnukinja Mojca Vombergar. Med drugim je dejala, da je bil vzor zavednega Slovenca, ponosnega Škofjeločana, široko razgledanega intelektualca, poštenega in skromnega človeka. Skupaj so živeli v isti hiši. "Atek je bil do nas sproščen in prijazen. Čeprav nas je bilo veliko, nas ni nikoli preganjal, ker bi želel mir, nismo mu v napoto. Sam je užival v naši družbi. Imel je svoj kotiček za pisanje, in pogosto smo vnuki zgodaj zjutraj slišali udarjanje po tipkah starega pisalnega stroja. Verjetno je le takrat imel dovolj miru, da je lahko mirno pisal in ustvarjal."

Ker je Mojca rada brala, je pogosto čtivo iskala v atkovi knjižnici, včasih celo kakšen rokopis. Spominja se zbirke Poljub, v njej so pesmi, ki jih je Tine Debeljak napisal ženi, s katero je bil po sili razmer ločen skoraj deset let: on v Argentini, ona v Sloveniji z otroki.

Spregovorila je še o tem, kako jih je zapustil tiho in nepričakovano: "Po kosilu sva z atkom reševala križanko, ne spomnim se ali v španščini ali slovenščini, vem pa, da je hotel, naj neko geslo poiščem v slovarju, a sem se upirala. Potem je šel počivat v sobo - in je zaspal za vedno. Bila sem zadnja od njegovih vnukov, ki sem ga videla."

Pred leti so prenesli njegove posmrtne ostanke iz pokopališča v skupno pepelnico v cerkev Marije Pomagaj v Slovensko hišo Buenos Airesu. Ob koncu je Mojca Vombergar dejala, da je vesela, da je atkova zapuščina prišla v NUK, kjer jo bodo strokovno pregledali in se bo Debeljakovo literarno delo pravilno vrednotilo. "Atek nas je spodbujal, motiviral. Nikoli ni bil zagrenjen. Vedno je upal, da se bo stanje v Sloveniji uredilo in se bo vrnil."

Akademikinja ddr. Marija Stanonik pa je predstavila strokovno oceno dveh del dr. Tineta Debeljaka Velike črne maše za pobite Slovence in Kyrie Eleison, ki sta bili v Sloveniji ponatisnjeni leta 2015.

Večer sta glasbeno obogatila pianist Ivan Vombergar, prav tako Debeljakov vnuk, in violinistka Ana Novljan.

Večer sta glasbeno obogatila pianist Ivan Vombergar, prav tako Debeljakov vnuk, in violinistka Ana Novljan. Foto: Matjaž Merljak

Največ zanimanja je bilo za nastop Helene Janežič iz NUK-a, ki je tudi podpredsednica Muzejskega društva Škofja Loka. V NUK-u so že imeli zapuščino dr. Debeljaka: to je predvojna zapuščina, 12. januarja 2017 pa je iz Argentine v Slovenijo prišla literarna zapuščina dr. Debeljaka, ki sta jo NUK-u odstopili hčeri, ki živita v Argentini. V desetih škatlah so prevodi iz tujih, zlasti slovanskih jezikov, zapiski, rokopisi, tipkopisi in mape z gradivom velikih kulturnih in literarnih ustvarjalcev povojne emigracije in iz zamejstva. Tega do zdaj ni bilo, saj so bili to zamolčani avtorji. Posebna je tudi škofjeloška mapa. Janežičeva je dejala, da je gradivo zelo dobro razvrščeno, a vseeno potrebujejo nekaj časa, da ga uredijo in bo dostopno širši javnosti, ji je pa predstojnik rokopisnega oddelka NUK-a dejal, da je to absolutno prednostna naloga.

Za zaključek večera je spomine na dolgoletno kulturno soustvarjanje z dr. Tinetom Debeljakom z udeleženci delil akademik pisatelj Zorko Simčič. Zatrdil je, da je v svojem 96-letu zagotovo najstarejši človek, ki se je 50 let tako rekoč vsak dan ali vsaj večkrat na teden družil z dr. Debeljakom. Dejal je, da je bil to človek s kardinalskimi lastnostmi, to so razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost ter bi potemtakem lahko bi umetnostni kardinal. Povedal je še: "Debeljak je imel lastnost, žal mi je da moram to reči, lastnost, ki je danes pri nikomur ne na levi ne na desni ne zaznam: bil je babica tisočim idejam! Ko je videl, da je nekdo nekaj naredil, je brž stopil k njemu in ga spodbudil, navdušil še za več. Živel je za Slovenijo, živel je za kulturo. Nikdar mu Slovenija ne bo mogla biti dovolj hvaležna."

Debeljakovo pesem Poljub in odlomek iz Velike črne maše je občuteno prebral Boris Rifl, sodelavec NUK-a.

Vir: Svetovni slovenski kongres, Radio Ognjišče, Matjaž Merljak


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo