Slovenska prestolnica je po odločitvi Evropske komisije prejela najvišjo nagrado na področju trajnostnega razvoja mest, kar ji ponuja nove izzive, a tudi številne obveznosti. Ljubljana je edina »zelena prestolnica« v srednji in jugovzhodni Evropi.

Ljubljana je po mnenju Evropske komisije v najkrajšem času naredila največ sprememb v kakovosti življenja in si tako prislužila ta laskavi naslov. Že leta 2007 je z oblikovanjem vizije Ljubljana 2025 stopila na pot trajnostnega razvoja mesta, v okviru katere sledi zastavljenim ciljem, zagotavlja kakovostno življenje vsem meščankam in meščanom v zelenem, varnem, čistem in prijaznem mestu. Naslov, ki ga je Ljubljana prejela kot edino mesto v osrednji in jugovzhodni Evropi, ima velik pomen, saj jo uvršča na evropski in svetovni zemljevid trajnostnih mest. To so potrdili tudi 9. februarja 2016 v Bruslju, ko je Ljubljana od Bristola prevzela to zeleno »štafeto«.

Na to najvišjo nagrado na področju traj-nostnega razvoja mest, ki je rezultat skupnega dela velike mestne družine in prebivalcev, so izjemno ponosni. Po mnenju mednarodne ocenjevalne komisije Ljubljana uspešno združuje dvoje: ohranja naravne danosti in zelen značaj mesta ter hkrati aktivno spreminja področja, ki do nedavnega niso bila zelena. Ob tem je pomembno imeti vizijo in pogum za uresničitev zastavljenih ciljev, kar ekipi pod vodstvom župana odlično uspeva.

Novi izzivi in obveznosti

Prizadevanja Mestne občine Ljubljana za izboljšanje kakovosti življenja v Ljubljani se z uradnim prevzemom naslova niso končala, temveč jih bodo še nadgrajevali. Zavedajo se obveznosti, ki jih to priznanje prinaša, poseben izziv pa predstavlja tudi dejstvo, da so oči mednarodne javnosti uprte vanje in zato zanimanje za njihove dosežke zadnja leta skokovito narašča. Skozi močno mednarodno prisotnost, gostovanja, predstavitve in drugo udejstvovanje se vse bolj krepi ugled mesta. Številna mesta predstavnike Ljubljane vabijo na srečanja in konference, da z njimi delijo izkušnje in dobre prakse, kar je tudi temeljno načelo projekta Zelena prestolnica Evrope. Mnogi tudi prihajajo v Ljubljano, da bi si v živo ogledali mestni utrip in povzemali izkušnje. Posebej jih navdušuje preporod mestnega središča ter obnovljena infrastruktura – od leta 2007 so površine za pešce povečali za kar 620 odstotkov, preuredili in prenovili nabrežja Ljubljanice, ulice in trge, ustvarili nove zelene površine in z različnimi kulturnimi, športnimi in drugimi dogodki oživili mesto, ki je zdaj prijaznejše in privlačnejše za obiskovalce. Sedaj, ko je Ljubljana dobro vidna ne le na evropskem zemljevidu, temveč širše, in število obiskovalcev iz leta v leto raste, je ustvarjena tudi priložnost za nove vlagatelje in dodatno krepitev gospodarskih kazalcev. Pričakovati je, da bo nagrada spodbudila nadaljnji razvoj na področjih turizma in naložb, kar se že kaže na primer v začetku gradnje prvega hotela s petimi zvezdicami ter prihodom Ikee v Ljubljano.

Raznovrsten program – vsak mesec nova tema

Čeprav že vsa leta, tudi pred prejemom nagrade, tesno sodelujejo z različnimi deležniki, da bi tako poiskali najboljše rešitve za meščane in obiskovalce, letos te dejavnosti še krepijo. V Ljubljani se odvija raznovrsten celoletni program, ki vključuje širok spekter sodelujočih – od predstavnikov četrtnih skupnosti do okoljskih, kulturnih in izobraževalnih institucij ter številnih nevladnih organizacij. Praktično vsak dan v informacijski točki Zelene prestolnice Evrope 2016, »Točki.Zate.«, poteka zanimiv tematski program, delavnice, predstavitve, druženje in še marsikaj zanimivega ter poučnega.

Vsak mesec je namenjen posebni temi. Tako je bil januarja poudarek na ozaveščanju o ravnanju z odpadki. Izpostavili so, na primer, da se ločevanje odpadkov izplača, da je Ljubljana edina prestolnica, ki je sprejela strategijo »nič odpadkov«, po kateri lahko stvari ponovno uporabimo, hrane pa ne mečemo stran po nepotrebnem, pa tudi, da so lani odprli regijski center za zbiranje odpadkov, v katerega je vključenih 37 občin in s katerim bodo poskrbeli za odpadke kar tretjine Slovenije. Februarja je na vrsti lokalna samooskrba, ko skozi dogodke in ukrepe spodbujajo domačo pridelavo živil ter vrtičkarstvo, obenem pa predstavljajo prvi javni sadovnjak in čebeljo pot. Marca bodo spodbujali odgovorno ravnanje z vodo, ki je naša cenjena javna dobrina, in izpostavljali, da v Ljubljani pijejo kakovostno vodo, ki jo lahko uživa vsak – tudi iz več kot 30 javnih pitnikov na ulicah, zato jo želijo tako ohraniti. Skozi leto bodo predstavili številne trajnostno naravnane projekte, ki so jih v Ljubljani med kar 1.700 v zadnjih devetih letih že izvedli. Obenem so v celotno dogajanje aktivno vključili tudi 17 ljubljanskih četrtnih skupnosti (ČS) – ambasadork Zelene prestolnice Evrope 2016. V treh tednih, kolikor bo posamezna ČS ambasadorka, bodo pripravili številne dejavnosti, s katerimi bodo še dodatno obeležili prestižni naslov.

Ljubljana – mesto po meri človeka

Med številnimi aktivnostmi, ki bodo potekale vse leto, so 13. januarja pripravili otvoritveni dogodek LJUBLJANA. Zelena zate., namenjen vsem Ljubljančankam in Ljubljančanom, na katerem so skupaj prižgali zeleno luč, izobesili zastavo Zelene prestolnice Evrope 2016 in odprli Točko.Zate. Dva dni zatem pa so na Krakovskem nasipu odprli še fotografsko razstavo Ljubljana.Zate. Posebej se veselijo 10. marca, ko bo v Ljubljani potekala uradna otvoritvena slovesnost Zelene prestolnice Evrope 2016 tudi za med-narodno javnost. Eden pomembnejših mejnikov pa bo junija, ko bo potekal izbor Zelene prestolnice Evrope 2018. Ob tej priložnosti so vse dogajanje ovili v poseben slogan »Ljubljana.Zate.«, saj želijo predstaviti Ljubljano kot mesto po meri človeka, ki je prijazno vsem, in kjer se za vsakogar najde nekaj lepega. Maskota je postala ljubka zmajčica Flora, leto pa bo zaznamovala tudi himna Ljubljana.Zate., ki je bila izbrana na natečaju med ljubljanskimi osnovnimi šolami. Podrobnosti o vseh dogodkih in zelenih dejstvih so objavljene na novem spletnem mestu www.zelenaljubljana.si.

V Mestni občini Ljubljana s prevzemom nagrade in pripravo številnih z njo povezanih dejavnosti izpostavljajo tudi potrebo po solidarnosti, predvsem do prihodnjih generacij, da bodo dobile naravo enako lepo ohranjeno, kot jo imajo v Ljubljani.

Besedilo: Vita Kontič

Slike: Arhiv MOL