Maja iz Stockholma: Problem s stanovanjem pokvari celotno izkušnjo selitve


Avtor: U.S. Datum: 1536 dni nazaj.


"Navdušujejo me znanost, živa bitja, njihovo delovanje, NMR spektroskopija, hrana - predvsem sladki spekter, medosebni odnosi in vprašanje, zakaj ljudje počnejo stvari, razvoj dojenčkov in potencial otrok, kvačkanje, tek, plavanje, ples," pove Maja Marušič.

Hkrati pa ugotavlja, da je v obdobju, ko ne počne stvari, ki jo veselijo, v tolikšni meri, kot bi si želela. Vendar pa se vseskozi trudi, da na to ne pozabi.
Maja Marušič je študirala biokemijo, po poletni praksi na univerzi Koç v Turčiji je začela delati diplomsko nalogo v Centru za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti na Kemijskem inštitutu. Po zaključenem doktoratu, ki ga je prav tako opravila na Kemijskem inštitutu, se je odločila za postdoktorski študij na Karolinskem inštitutu v Stockholmu na Švedskem. Leta 2017 je tudi prejela štipendijo L'Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti.

Na Švedsko se je Maja z družino preselila pred letom in pol.

Na Švedsko se je preselila lani junija, tam torej živi skoraj leto in pol, pridružila pa se je mladi in zagnani ekipi, ki se ukvarja z dinamiko molekul.

S čim se Maja sploh ukvarja?

Majin trenutni projekt je določanje dinamike dela ribosomske ribonukleinske kisline (RNA), kar pomeni, da poskuša ugotoviti, kako se premika delček naprave za sintezo beljakovin. "Praktično je to videti tako, da nekaj časa preživim v laboratoriju, kjer naredim vzorec RNA, to pomeni veliko pretakanja vode, mešanja ravno prave količine raznih soli, filtriranja in podobno," pojasni.

Pri delu mora biti previdna, da vedno nosi rokavice ter da vsako površino in opremo dekontaminira z alkoholom, saj imamo ljudje na koži in v telesnih tekočinah encime, ki RNA razrežejo. V primeru, da Maja ne pazi dovolj in pride kateri od kosov opreme v stik z njeno kožo, lahko to pomeni mesec dni stran vrženega dela. Ko pa naredi vzorec RNA, sledijo meseci snemanja spektrov in analize podatkov, kar predvsem pomeni veliko dela pred računalnikom.

Krajši delovnik nadomešča z delom ob večerih

Majin dan se začne okoli pol sedme zjutraj, ko se zbudijo, uredijo in po zajtrku odidejo v vrtec oziroma v službo. "Čaka me približno polurna kombinacija vlaka in avtobusa, kar sem sicer poskusila optimizirati z zamenjavo avtobusa za kolo, vendar so mi ga po enem dnevu ukradli, tako da sem obupala," pove Maja in doda, da k delovniku spada fika ali dopoldanski oziroma popoldanski odmor za kavo, ko se s sodelavci pogovarjajo o znanstvenih ali osebnih temah.
Službo nato zaključi med pol tretjo in tretjo uro in se odpravi po otroke v vrtec ter nato z njimi preživi popoldne. Sledi večerja in delo ob večerih, ko gredo otroci spat.

Otroci so se vključili v švedsko okolje

Na Švedskem vrtci poudarjajo preživljanje časa zunaj v vsakem vremenu, otroci tudi spijo zunaj v vozičkih, kar Maja pozdravlja in dodaja, da je tudi sicer v vrtcih več vzgojiteljic na otroka. Občine so zavezane v roku štirih mesecev, ko nekdo zaprosi za mesto v vrtcu, to tudi zagotoviti. Ni nujno, da otrok mesto dobi v izbranem vrtcu, za nekatere vrtce je čakalna doba tudi leto in več.

V vrtec so vključeni otroci in vzgojiteljice različnih narodnosti, otroci so v stiku z različnimi jeziki in navadami, vzgojitelji uporabljajo tudi znakovni jezik, saj veliko otrok ob vstopu v vrtec ne zna švedsko, se pa kljub temu odlično sporazumejo.

"Moja otroka se znajdeta. Sprva je sicer starejši pol leta molčal, zdaj pa navdušeno klepeta v švedščini, tudi s povsem naključnimi ljudmi," pove Maja. Mlajši ob selitvi še ni dobro govoril niti slovensko in posledično potreboval nekoliko več časa. Najmlajši v vrtec še ne hodi.

Prosti čas izkoristi za obiske muzejev

Med tednom Maja ne opazi bistvene razlike med življenjem v Sloveniji ali na Švedskem, saj hodi v službo, kar je precej podobno. Se pa razlikujejo konci tedna, ko ni sorodnikov in prijateljev, zato ostane več časa za obiske muzejev, izlete s trajekti in raziskovanja največjega švedskega mesta in okolice.

Edina ovira je trenutni letni čas, ko vreme in pokrajina "nista videti nič kaj mamljivo", tudi sicer so dnevi kratki. Podobno kot v Sloveniji je veliko možnosti za obiske narave, za razliko od Slovenije pa je pokrajina manj hribovita, ima veliko več vode in precej monolitnih skal.

Precej storitev je drugačnih kot v Sloveniji

"Vse, kar se tiče urejanja dokumentacije, je tu precej drugače," še pojasnjuje Maja, saj je na Švedskem veliko stvari digitaliziranih, na primer odpiranje bančnega računa, kako priti do zdravnika … To je po eni strani prednost, po drugi strani pa težko povprašaš za dodatne informacije.

"Na zdravniški pregled se je tu treba naročiti s klicem na določeno številko, ne gre tako, da prideš v čakalnico in počakaš. Ko pokličeš na številko, se oglasi avtomatski odzivnik, ki pove, katero številko pritisniti za določene primere. Navadno švedski predstavitvi sledi tudi angleška, vendar sem že večkrat obupala, preden sem prišla do tega dela. Zanimive pa so tudi banke, ki so večinoma brezgotovinske, kar se večini tujcev zdi precej noro," pojasni naša sogovornica.

Najtežje je dobiti stanovanje

Po letu in pol življenja na Švedskem Maja ugotavlja, da so življenjski stroški primerljivo visoki plačam, posledično pove, da težje kaj prihranijo kot v Sloveniji. "Hrana, kot so svež kruh, zelenjava, sadje in kakovostno meso, se mi zdi precej draga. Pregovorno drage so tudi storitve. Nekatere moje znanke gredo na primer k frizerju, ko so na obisku doma v Sloveniji," pripoveduje Maja.

Na drugi strani pa zaradi dobro razvitega sistema javnega prevoza in možnosti poceni najema avta svojega avta skoraj ne potrebuje. Je pa ena velika težava, in sicer priti do stanovanja. V Stockholmu zaradi velikega priseljevanja ponudba ne dohaja povpraševanja, čeprav se gradijo vedno nova. Maja je z družino porabila skoraj leto dni, da so našli stanovanje, v katerem živijo zdaj. Običajno se namreč na oglase javi 50 ali več ljudi, konkurenca je huda, težko je izstopati iz povprečja.
"Lastnik stanovanja tako ne more stanovanja oddati komurkoli in ne v kakršnemkoli stanju. Stanovanjski svet odloča, ali je stanovanje primerno za število ljudi, ki bodo živeli v njem. Družina tako težko dobi 40 kvadratnih metrov veliko stanovanje, saj je premajhno, četudi bi želeli živeti v takšnem."

Zanimivo je tudi, da se lahko najemnik pritoži, če stanovanje ni primerno urejeno, težko torej najdeš stanovanje, ki je zanemarjeno. Sicer pa problem s stanovanji precej pokvari celotno izkušnjo selitve.

Kaj dobiš v trgovinah in česa ne?

Ponudba v trgovinah je po Majinih besedah presenetljivo enolična. "Presenetilo me je na primer, da imajo v večini trgovin na voljo natančno dve vrsti sredstva za pomivanje posode, eno z navadnim vonjem in eno z vonjem po limoni. To je to. Pogosto je tako tudi pri drugih stvareh, ponujajo neko osnovno izbiro, ni pa mogoče videti cele police različnih produktov," pove Maja in doda, da je na primer pri piškotih izbira kar "žalostno" majhna, se pa najdejo trgovine ali le kakšna polica, kjer se da dobiti Fructalove sokove, pašteto Argeta, ajvar, vložene kumarice … "To so izdelki, ki jih Švedi niti približno ne kupijo," v smehu doda.

Najtežje so švedske zime

Kot najtežje Maja izpostavlja zime, pa ne zaradi mraza, ampak zaradi megle, teme in pol leta depresivnega vremena: "Šele maja se zaveš, zakaj je bilo tako težko preživeti zadnjih nekaj mesecev."

Natančnih načrtov za prihodnost še nima. Vsekakor se želi vrniti v Slovenijo in se nato za nekaj časa nehati seliti, saj ima pakiranja in tega, da niso nikjer zares doma, počasi dovolj.

SiolNET


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo