Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame, d.d.: »Neurejena lastniška struktura, neodgovorni lastniki so pravzaprav vedno grobarji podjetij.« Foto: Iztok Medja za Postojnsko jamo d. d.

Marjan Batagelj, od julija 2010 večinski lastnik družbe Postojnska jama, d.d., po novem tudi »graščak« Predjamskega gradu, biserov slovenskega turizma, je pozoren opazovalec in prijeten sogovornik. Opazi vse: turiste na promenadi pred jamo, urejenost promenade, gostinsko ponudbo … , vmes pa premišljeno odgovarja na zastavljena vprašanja. Po izobrazbi geograf in etnolog z nadvse spoštljivim odnosom do slovenske naravne in kulturne dediščine, po izkušnjah podjetnik, razgrinja izbrušen pogled na prihodnost slovenskega turizma. Pogovor na Postojnski promenadi, ki je bila na toplo junijsko petkovo dopoldne polna turistov, je zlahka stekel. Batagelj govori na pamet in ne zahteva vprašanj vnaprej. Je spontan in obenem natančen. Zdi se, da o Postojnski jami govori kot o ženski. Čustveno.
Leta 2010 ste uspešno izpeljali nakup podjetja Turizem Kras, ki upravlja s Postojnsko jamo. Zakaj ste se za to odločili in kakšna je bila vaša vizija?
Takrat je bilo zelo veliko govora, kdo bo sploh lahko kupil to družbo. Na eni strani je obstajal strah, da bi to lahko bili tujci in ta nakup je bil na začetku zelo čustveno obarvan. Pozneje smo naredili zelo natančne analize in pokazalo se je, da je ta zgodba lahko tudi zelo finančno uspešna. V to smo trdno verjeli in čas je pokazal, da ne zaman.

Kako ste se kot geograf, etnolog in podjetnik znašli v turizmu? Kaj je bilo pri tem najtežje?
Morda sem sem najbolj spadal in je bilo 20 let v podjetništvu zgolj uvod, da sem kot geograf in etnolog imel možnost upravljati z naravno vrednoto ali kulturno dediščino, kot je Predjamski grad. Toda brez izkušenj podjetništva, poznavanja financ, računovodstva, posla pa to ne bi bilo preprosto. Najtežje je bilo v turizmu v Postojni spremeniti kulturo in odnos do gosta. Ljudje,ki so tukaj delali, niso razumeli, da so oni tu zaradi gostov in ne obratno. Danes jim je to prijetna dolžnost.

V mladosti ste bili uspešen športnik, med drugim drugi na svetu v balinanju. Koliko in kako vam športni duh pomaga pri poslu?
Predvsem me je šport zelo discipliniral, kar se je v poslu kazalo vseh 25 let. Športnikom trenerji privzgojijo miselnost zmagovalca in jim zelo jasno začrtajo cilj. Te miselnosti v poslu praviloma nikoli ne zapustiš. Naučijo te tudi tega, da moraš trdo delati, da bo rezultat prišel na koncu, da ni »instant variant«. Športni duh in tudi navade me vedno spremljajo v načinu obnašanja.

Zagovarjate finančno varnost, celo za ceno počasnejšega razvoja. Ste to preizkusili tudi na lastni koži?
Da. Vem, da bi v življenju lahko naredil tudi več stvari, lahko bi se vse hitreje odvijalo, vprašanje pa je, ali bi bili tudi rezultati na koncu tako kvalitetni, kot so v tem trenutku.

Ali je lastništvo pomembno za uspeh podjetja?
Mislim, da je ključno. Neurejena lastniška struktura, neodgovorni lastniki so pravzaprav vedno grobarji podjetij. Poleg lastniške strukture je zelo pomembno, da so to odgovorni lastniki, ki jim lastništvo ne pomeni samo imetje materialnih dobrin. Dobro lastništvo v najboljših primerih pomeni tudi kvalitetno upravljanje.

Kot uspešen podjetnik gotovo lahko ocenite, kateri so ključni problemi slovenskega gospodarstva …
Podjetja, ki niso izvozno usmerjena, ne delujejo globalno inki so poskušala biti neka lokalna slovenska zgodba ali pa zgodba nekdanje Jugoslavije, niso uspešna. Ključna je torej globalna usmerjenost, stik z informacijskimi tehnologijami, ki ga moraš imeti, ker slednje tudi v turizmu v tehnološkem smislu narekujejo razvoj. In tretjič: stvari, ki jih delaš, moraš imeti rad in produkt mora biti vedno kvaliteten.

Pretirani aktivnosti in izsiljevanju sindikatov niste naklonjeni. Kako gledate nanje?
Sindikati niso tisti, ki bi konstruktivno poganjali gospodarsko rast, ampak jo s svojimi ultimativnimi zahtevami zavirajo. Ko bodo sindikati razumeli, da moramo imeti zakonodajo, ki bo omogočala hitro odpuščanje nemotiviranih delavcev, takrat se bo zaposlenost prav gotovo dvignila, ker se delodajalci ne bodobali slabih delavcev. Sindikati si morajo priznati da obstajajo dobri in slabi delavci.

Postojnski jami je šlo od leta 2010, ko ste kupili podjetje, vsako leto bolje. Čemu to pripisujete? Kakšen je vaš recept?
Povsem preprosto! Najprej sem se natančno poglobil v to, kaj je jama delala, ne zadnjih 200, ampak 10 let. Narejenih je bilo veliko napak predvsem v tem, da se jama ni razvijalain ni imela elementarnega fokusa na gostu. Vse drugo je bilo pomembno in številni deležniki, ki nimajo nobene zveze s turizmom, so se neprestano vpletali.Ko smo stanje prečistili in se odločili, kako bomo investirali v naslednjih petih letih, je ta voz enostavno stekel. Velikokrat sem imel občutek, da je najtežji prav prvi premik. Potem je veliko bolj preprosto.

Foto: Iztok Medja za Postojnsko jamo d. d.

Kakšna bi morala po vašem mnenju biti strategija razvoja turizma v Sloveniji?
Ker gre za kompleksno vprašanje, se mi zdi, da moramo pri strategiji zavzeti stališče, da smo nek del jugovzhodne Evrope, ki ima izredno naravno in kulturno dediščino ter izredno raznoliko pokrajino. Če bomo na ta način nastopali v svetu, potem moramo jasno povedati, v čem smo najbolj prepoznavni. Z 11.000 jamami in, kot rad rečem, » najlepše podkletenim delom Evrope smo prepoznavni. Imamo največjo gostoto jam na svetu glede na število prebivalcevin če bomo to znali ljudem predstaviti, potem se nas bodo po nečem zapomnili. In tudi 36 milijonov obiskovalcev Postojnske jame je gotovo dovolj velika garancija, da jama vsakomur neizbrisno ostane v spominu.

Kakšno zgodbo boste kot najemnik ustvarili v Predjamskem gradu?
Podobno kot pri Postojnski jami, čeprav bo tu situacija malo težja, ker nismo koncesionarji, ampak najemnikiin o investicijah ne odločamo sami, temveč država. V pogodbi je dogovorjeno, da se najemnina vrača v razvoj Predjamskega gradu, žal je pa teh preplačanih najemnin že toliko, da bi Predjamski grad in okolica resnično čim prej potrebovalakonkretne ukrepe. Je pa razveseljivo to, da so se stvari premaknile in gredo v pravo smer. Žal pa ne dovolj hitro.

Kako boste v Postojnski jami oziroma v Postojni turiste zadržali dlje od dosedanjih nekaj ur?
To delamo zelo postopno. Do našega prihoda so se gostje tu zadržali povprečno 3 ali 3,5 ure, zdajšnji čas bivanja gostov je že 6 ur in aktivnosti, ki jih dodajamo, tudi razstavni pavilijon Expo in hotel, so tisto, s čimer bomo gosta poskušali zadržati tudi čez nočin verjamem, da bi v naslednjih petih letih lahko prišli do primernega časa bivanja.Časov, ko so gostje v Postojni povprečno bivali skoraj 1,1 dneva, ne bo več, ker je bil takrat značaj turizma popolnoma drugačen. Postojna je bila odskočna deska za izlete v Italijo, bilo je veliko kasarn in vojske, ogromno maturantskih izletov, ti časi pa so že zdavnaj minili.

Kakšno poletje pričakujete v Postojnski jami?
Pri nas je vedno lepo vreme … (smeh)Trenutno beležimo rekordne mesece. Nikoli v zadnjih 35 letih ni bil maj tako dober kot letos. Tudi napovedi, rezervacije za naprej so obetavne, je pa marsikaj odvisno tudi od vremena. Če bo slabo vreme, potem bo kritična masa gostov v Sloveniji manjša, bo pa večteh obiskalo Postojnsko jamo. Če pa bo poletjelepo, bo veliko gostov, ki si bodo Postojnsko jamoželeli ogledati.

Kaj bi slovenski državi svetovali glede privabljanja tujih investitorjev? Se strinjate, da jih slovensko gospodarstvo potrebuje?
Potrebuje jih, kajti domačega kapitala je premalo. Da jih bomo privabili, pa moramo najprej ustvariti konkurenčno gospodarsko okolje. To niso samo poceni zemljišča in nizki komunalni prispevki, tu sta še delovno-pravna zakonodaja in fleksibilen trg delovne sile. Obenem moramo investitorjem pokazati, da si te investicije in njihovega kapitala želimo. Tudi v postopku privatizacije se namreč obnašamo, kot da tujih investitorjev sploh nočemo.

Kje na zemljevidu evropskega oziroma svetovnega turizma vidite Postojnsko jamo in Predjamski grad čez deset let?
Kot eno najpomembnejših turističnih točk Evrope, kar dejansko že je. Kot najpomembnejšo tudi zato, da bi marsikdo se odločil za obisk Evrope tudi zaradi teh dveh svetovnih fenomenov. Poglejte, Predjamski grad se vedno uvršča med top deset gradov na vseh lestvicah, ki obstajajo. Postojnska jama pa je imela samo eno hibo: prepoznavna je bila, izjemna je, ni pa imela tistega potrebnega glamurja, razvoja, ki ga taka destinacija mora imeti, da ji priznavajo odličnost. Predvsem pa smo lahko v organizacijskem, tehnološko-razvojnem in marketinškem smislu zgled katerikoli svetovni destinaciji. To te postavlja nad povprečje. In mislim, da zadnje štiri leta prehitevamo našo konkurenco, in to po levi. Vemo da nas opazujejo. V pozitivnem smislu, seveda.

Avtor članka: Blanka Markovič Kocen