Maša Kmet, hispanistka iz Madrida: Ob prelomu leta zobljejo grozdje


Avtor: U.S. Datum: 1496 dni nazaj.


Maša Kmet živi v Madridu, kjer piše doktorat o španskem gledališču na eni najstarejših univerz na svetu Universidad Complutense, kjer je denimo študiral tudi pesnik Lope de Vega.

Maša Kmet v Madridu piše doktorat o španskem gledališču. (Foto: osebni arhiv Maše Kmet)

Kot veliko mladih, ki odidejo v tujino, tudi ona ne ve, kaj ji bo prinesla prihodnost, a želi si, da bi na španski univerzi v prihodnosti tudi predavala. Kot navdušena hispanistka pa v življenju v Madridu seveda neizmerno uživa.

Kdaj ste se navdušili nad španščino?

»Španščino sem se začela učiti, ko mi je bilo sedem let. Ko sem jo prvič slišala na jezikovnih počitnicah, me je začarala. Še vedno ne vem, zakaj me je jezik tako navdušil. To je bilo pred časom televizijskih nadaljevank, kot je sedaj Luna. Niti telenovel nisem gledala, tako da moja ljubezen do španščine ni prišla od tam. Španščina mi zveni lepo, ima drugačno intonacijo kot slovenščina in angleščina. V otroštvu se mi je recimo zdelo zelo zabavno, da se v španščini ne izgovarja h.«

Ali bi sedaj lahko rekli, da govorite špansko tako dobro kot Španci?

»Veliko ljudi v Španiji ne ve, da nisem Španka. To prepoznajo šele po mojem imenu. Nato me sprašujejo, ali je morebiti kateri od mojih staršev Španec, češ da govorim brez naglasa. Meni se ne zdi nič posebnega, da dobro govorim špansko, ker se pač že toliko časa učim. Španci so sicer izjemno ponosni na svoj jezik in so navdušeni, če tujci govorijo špansko.«

Kako vam pomaga španska univerza, ko pridete na doktorski študij v Madrid?

»Nikakor, saj imate enak status kot španski študenti. Sama sem si morala poiskati stanovanje, saj niti nimajo toliko študentskih domov, če pa so, so dragi, saj so študentske sobe okoli 700 evrov. Stanovanje sem si našla prek spleta. V Madridu je veliko povpraševanje po najemu stanovanj, tako da si je treba stanovanje najti precej pred selitvijo. Prav tako ni nič nenavadnega, da najameš le sobo in stanovanje deliš s popolnimi neznanci. Sicer je tako, da so priljubljena vsa stanovanja, ki so blizu podzemne železnice, saj to omogoča hitro gibanje po mestu. Nekaj četrti je sicer bolj nevarnih, a v glavnem je Madrid varno mesto. Madrid je zelo odprto mesto za vse, ki želijo živeti v mestu. Zdi se mi, da ima Madrid neko posebno energijo in vedno sem si želela živeti tu. Res pa je, da je veliko ljudem bolj všeč Barcelona. No, a ker sem zaljubljena v Madrid, Barcelone sploh ne maram. Zdi se mi, da se tam ne počutim varno. Poleg tega je v Madridu manj turistov kot v Barceloni.«

Kaj vas je ob selitvi v Španijo najbolj presenetilo?

»Hm, vedno sem vedela, da slabo govorijo angleško, a si nisem predstavljala, da je njihovo znanje res tako slabo. Tudi v turističnih središčih se lahko zgodi, da natakar ne razume naročila v angleščini. Šele v zadnjih letih so uvedli dvojezične zasebne šole, tako da se že od malega učijo angleščino. Pozitivno pa me je presenetilo, da so ljudje na splošno zelo prijazni. Tudi neznance ogovorijo zelo prijazno.«

Doktorat delate iz gledališča. Kaj je ta hip najbolj vroče na madridski gledališki sceni?

»V Madridu je na voljo tisoč in ena predstava od velikih gledališč do majhnih sobic, kjer je na sporedu kaj bolj eksperimentalnega. Pred nekaj leti se je zelo razvilo mikro gledališče. To so predstave, ki trajajo petnajst minut, ponavadi so komične predstave za majhno publiko. Izjemno so priljubljene, saj gredo ljudje recimo na pijačo, potem na kratko gledališko predstavo, pa spet v bar in če so pri volji, še na eno gledališko predstavo. Celotna zgodba o mikro gledališču se je začela s tem, da so v opuščenem bordelu naredili kratko predstavo v vsaki od sob. Tako so bile priljubljene, da imajo sedaj posebno gledališče le za mikro predstave, kjer je v petih sobah hkrati več predstav. Tako je gledališče bližje gledalcem. Madrid ima tudi zelo dobro subvencionirane vstopnice za mlade Madridčane do 26. leta. Letos celo dobijo nekaj brezplačnih vstopnic. Poleg tega so zelo poceni vstopnice v zadnjem trenutku, ko si lahko predstavo v velikem gledališču ogledate za vsega šest evrov.«

Slovenci smo za Špance prepričani, da so nenehno na siesti. So res?

»Mogoče v kakšnem majhnem kraju še imajo siesto in zaprejo vse trgovine, v Madridu tega ni več. Res pa je, da se banke odprejo ob 8.30, trgovine pa šele okoli desetih. Če greste v Madridu po ulici ob osmih zjutraj, je tako prazna, kot če bi v Ljubljani po ulici hodili ob šestih zjutraj. Ker zato dolgo delajo, se tudi večerja premakne. Nič čudnega ni, če je večerja ob devetih, desetih zvečer. In večerja v Španiji ni le solata ali sendvič, temveč resen obrok.«

Kaj delajo Španci za božič?

»Nič posebnega, večinoma večer preživijo z družino. Tudi za novo leto naredijo večerjo. Veliko jih gre ven, a imajo lokali za novoletno noč vstopnino, vstopnice pa je treba kupiti veliko prej. V Španiji sicer ni dovoljeno popivati na ulicah, toda za novo leto jih ne kaznujejo. Imajo pa lepo navado, da opolnoči, za vsak udarec ure, pojedo eno jagodo grozdja, kar naj bi jim prineslo srečo v vseh 12 mesecih leta. Je pa sicer veliko večji praznik sveti trije kralji. Tedaj naredijo tipično slaščico roscon, v kateri je figurica in tisti, ki jo dobi v svojem kosu, ima nato vse leto srečo. Tudi darila otroci v Španiji dobijo za svete tri kralje.«

Kakšen odnos imajo mladi Španci do kralja?

»Večini se zdi monarhija nepotrebna. O kralju sploh ne govorijo veliko, če pa že, govorijo bolj posmehljivo. Zdi pa se mi, da mladi Španci veliko bolj razmišljajo o politiki kot moji vrstniki v Sloveniji. Denimo pred nekaj tedni so imeli volitve v Andaluziji in zmagala je skrajna desnica. Andaluzija je bila sicer vedno zelo levičarsko usmerjena. Vsi so šokirani nad tem izidom in s strahom pričakujejo marčevske splošne volitve v Španiji.«

Španci so zgodovinsko obremenjeni z desnico, kajne?

»Seveda, Franca še niso pozabili. Ravno letos je bila velika polemika ob načrtovani selitvi njegovih posmrtnih ostankov iz velike grobnice v manjšo. Zato jih je strah, kaj bi se lahko zgodilo, če bi ponovno na oblast prišli skrajni desničarji.«

Mateja A. Hrastar,

Dnevnik


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo