Po študijski izmenjavi in praksi v tujini se je Matteo Mozetič odločil, da svojo kariero začne graditi v tujini. Živi v Rotterdamu, mestu, kjer je kakovost življenja zelo visoka. Edini minus je muhasto vreme, zato so dežnik in sončna očala vsakodnevna obvezna oprema.

V Rotterdamu je kolo nepogrešljivo prevozno sredstvo. Foto: osebni arhiv Mattea Mozetiča

Matteo Mozetič je v tujino prvič odšel kot študent ekonomije, in sicer na študijsko izmenjavo v Budimpešto, kjer ga je mednarodna scena tako prevzela, da je priložnosti za mednarodno izkušnjo iskal naprej. V tujini, natančneje v Nantesu v Franciji, je tako opravil zadnji letnik podiplomskega študija, od tam pa odšel v Rotterdam na Nizizemskem, kjer je dobil pripravništvo v regionalnem centru podjetja Unilever.

Vmes je krajši čas preživel v Londonu, kjer so mu po opravljenem pripravništvu ponudili redno službo. Ko je Unilever del globalnega sedeža, tudi zaradi brexita, selil v Rotterdam, se je pred štirimi meseci vrnil.

Mesto, kjer se hitro lahko udomačiš

V primerjavi z Londonom mu je Rotterdam precej ljubši. Na eni strani je življenje v nizozemskem pristanišču cenejše, hkrati pa je mesto veliko manjše, tako da je vse bolj domače. "Lahko bi ga primerjal s Slovenijo, kjer se ljudje bolj poznajo," razlaga Matteo.

Rotterdam je sicer največje evropsko pristanišče, ki je precej gospodarsko obarvano. V njem imajo sedež številna multinacionalna podjetja. Kot pravi sogovornik, postaja vedno bolj priljubljen. Medtem ko Amsterdam postaja vedno dražji, se veliko ljudi preseljuje v druga nizozemska mesta, med drugim v Rotterdam.

Gre za mednarodno mesto, saj je polovica prebivalcev tujcev. Jezikovno prevladuje angleščina, Nizozemci pa odlično govorijo angleško, kar je verjetno odraz tega, da tako kot Slovenci skoraj ne poznajo sinhronizacije na televizijskih programih, razlaga Matteo.

Z arhitekturnega vidika je mesto zelo moderno, saj so ga, potem ko je bilo v drugi svetovni vojni zbombardirano in zrušeno, morali graditi na novo. V njem se zdaj prepleta moderno s tradicionalnim, kar navdušuje predvsem arhitekte. Običajne turiste medtem zmoti, da mesto nima tipičnega središča. "Kadar pridejo na obisk prijatelji arhitekti, jim je noro. Ko me bo prišla obiskat mama, pa ji bo pa verjetno kaj manjkalo in jo bo težje navdušiti nad mestom," pripoveduje Matteo.

Daljši delovnik, dopusta pa toliko, da mu ga ne uspe izkoristiti

O delu v multinacionalnem podjetju pove, da mu je najbolj všeč delovna klima, ki je izjemno pozitivna in stimulativna. Ekipa je precej mlada, ljudje so zelo odprti, s sodelavci, med katerimi je Nizozemcev zelo malo, pa se odlično razumejo. To je tudi razlog, da vsak dan prihaja v pisarno, čeprav bi lahko praktično ves čas delal od doma.

"Kakšnih kartic, s katerimi bi se štempljali, ne poznamo. Nihče ne preverja, kdaj prideš, delo od doma je sprejemljivo."

Dela se sicer veliko, Matteo je običajno v pisarni od devet do deset ur, kadar je potrebno, tudi več. Sam je sicer precej ambiciozen, ker je mlad in si želi doseči še kaj več.

To je poplačano z dopustom, ki ga ni malo, sam ga ima 36 dni na leto. Na Nizozemskem namreč s starostjo ponujajo vedno več ugodnosti, ker pa mladim teh ne morejo dati, jih nagradijo z dopustom. Matteo pravi, da sam toliko dopusta sploh ne more izkoristiti, ga pa lahko "proda". "Če ti ostane dopust, ti zanj plačajo. Prav tako, če ga potrebuješ več, dobiš neplačanega."

Razkošje, ki si ga v Londonu ni mogel privoščiti

Kakovost življenja je v Rotterdamu zelo visoka. Mesto sicer ni poceni, a s plačo, ki jo zasluži, živi veliko bolje kot v Londonu, kjer mu od mesečnega prihodka ni ostalo veliko.

"Če hočeš živeti sam, je drago," pravi Matteo, ki za enosobno stanovanje vsak mesec plača tisoč evrov. "Investiram nekoliko več, ker si želim živeti sam. V Londonu sem namreč živel s štirimi sostanovalci in imel dovolj tega skupnega življenja."

Kljub temu "razkošju", ki si ga privošči, vseeno lahko nekaj plače privarčuje, poleg tega pa lahko skoči domov v Slovenijo, kadarkoli si želi. "Kar je tudi zelo pomembno," dodaja.

Njegova plača je približno od dva- do trikrat boljša, kot bi jo morda zaslužil s primerljivim delom v Sloveniji.

In drugi stroški? Drago je pivo, za vrček v lokalu je treba odšteti približno pet evrov. Večerja v restavraciji ni velik strošek, za okoli 20 evrov lahko dobiš že super večerjo. Prav tako cene hrane niso bistveno višje kot v Sloveniji. "Ta preskok hrane ni tako velik. Sorazmerno ni tako drago, kot so te stvari drage, na primer, v Švici. Za hrano mesečno v povprečju dam okoli 150 evrov."

Kolo je obvezna oprema

Precej lahko privarčuje pri prevozu, saj se praktično kamorkoli pripelje s kolesom. "To je bil še en razlog, da sem želel iti iz velemesta, ker tam veliko časa izgubiš z vožnjo. Ljubljančani smo razvajeni, v 15 minutah bi radi prišli daleč. V Rotterdamu je mogoče celo še boljše."

Velika prednost Rotterdama je tudi, da je narava vedno na dosegu roke. "Ogromno je jezer, lahko najameš jadrnico, okoli jezer so številne sprehajalne poti."

Na drugi strani je velik minus deževno vreme: "Vse je super, če vreme zdrži. Ko sem bil tu prvič, je bilo prva dva meseca večinoma sončno in ni mi bilo jasno, zakaj vsi govorijo o deževnem Rotterdamu. No, to sem hitro spoznal. Naslednje štiri mesece je samo deževalo."

Kadar je sončno in toplo, vsi hitijo na sonce, plaže so polne. Čeprav je le 15 stopinj Celzija, so v kratkih hlačah. Letošnje poletje je bilo sicer ekstremno vroče, čemur tamkajšnja infrastruktura ni prilagojena, klimatskega ohlajanja nimajo, zato je bilo dokaj nevzdržno.

Kako Nizozemska privablja tuje talente

Kolikor je spoznal nizozemsko družbo, je precej strpna in odprta, predvsem pa naklonjena priseljencem. Izjemno pozitivno ga je presenetilo tudi to, kako zna vlada poskrbeti za ugodne pogoje za tuje investitorje. "Na Nizozemsko smo se selili tudi zato, ker so sprejeli 'tihi zakon', za katerega Nizozemci sploh ne vedo. Kar užaljeni so, ko jim povem za to. Ta določa, da če je nizozemsko podjetje najelo oz. pridobilo talent iz tujine, tebi pripada 30-odstotno znižanje na osnovo davčne olajšave."

Nizozemci precej gledajo na denar, so varčni, ko so v družbi, uporabljajo aplikacije, ki avtomatično izračunajo, koliko je kdo komu dolžan. Matteo pravi, da se še vedno ni vadil, da drugim ne plačujejo: "Vedno se mi dogaja, da vsem plačam pijačo in je potem ne dobim nazaj. Niso skopi, le drugače so navajeni."
Stika z domačini sicer nima veliko, na eni strani zato, ker je v mestu in v njegovem podjetju toliko priseljencev, po drugi strani pa zato, ker se je v njihovo družbo težko vključiti. So zelo prijazni, a v ožji krog te sprejmejo precej težje, pogoj pa je pogosto tudi znanje nizozemščine.
Jezika se ne uči in niti ne ve, ali se ga bo začel. Kot pravi, posebne dodane vrednosti v tem ne vidi. Vsaj trenutno ne. Če se bo tam ustalil, bo začel razmišljati drugače.

"Ni slabo, da greš za nekaj časa v tujino"

Načrtov za prihodnost še nima izdelanih, vsekakor želi še nekaj let ostati v Rotterdamu, morda kasneje dobiti še kakšno drugo izkušnjo v tujini, velika želja je odhod v Azijo.

Prav tako vrnitev v domovino ni izključena. "Ni tako slabo, da greš za nekaj časa v tujino in pridobiš dragocene izkušnje. Moj načrt je, da v tujini dobim čim več izkušenj, ko se vrnem, pa hitreje dosežem boljši položaj v Sloveniji," razmišlja 27-letni Matteo, ki je prepričan, da te tujina krasno oblikuje in odpira.

SiolNET