Zakorakali smo v veseli december. Slovenija je ena tistih redkih držav, kjer darila nosijo kar trije dobri možje – najprej Miklavž, nato Božiček, na koncu pa še Dedek Mraz. In v zadnjih letih jih prinesejo vse več.

Prvi datum, ki si ga otroci zapomnijo, je 6. december, god sv. Miklavža, kakor pravimo sv. Nikolaju, ki je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira v Mali Aziji (današnji Demre v Turčiji). Obiskal je tudi učence dopolnilnega pouka slovenščine in kulture v BiH, v Kaknju, Sarajevu in Zenici. Seveda so se ga najbolj razveselili otroci, predvsem pridni. Ni boljšega občutka kot odpirati pisani zavoj, v katerem se skriva skrivnostni predmet, in pozabiti na vse slabo in težko! Brez novoletnih okraskov, zavijalnega papirja, jaslic, dišečih slaščic, treh dobrih mož, novoletnih jelk, lučk zagotovo ne bi bilo pravega vzdušja.

Na prihod Miklavža so se učenci dopolnilnega pouka slovenščine in kulture, majhni srednji in veliki, pripravljali kar nekaj časa. Pripravili so mu kulturni program, kjer so peli, igrali, recitirali in pripovedovali. Po prireditvah je Miklavž razdelil darila in vse skupaj povabil še na klepet in druženje ob tradicionalnih Miklavževih dobrotah-suhim sadjem, jabolki, rožiči, orehi in piškoti.

Obdarovanje je sicer le del praznovanja, ki ga predstavlja predvsem obhod Miklavževe povorke. Skupaj s svojimi spremljevalci – angeli in hudiči (po domače parklji) – hodi po vasi, od hiše do hiše in obiskuje otroke. Njegovi najbolj glasni spremljevalci – parklji, ki so utelešenje zla, so grozljivega videza in v otrocih vzbujajo strah. Prav to je tudi njihova naloga – prestrašiti in kaznovati poredne otroke, da bi bili v prihodnjem letu čim bolj pridni. A ker pouk obiskujejo sami pridni učenci, leskove šibe ni dobil nihče.

Mateja Kregar,

učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine in kulture v Sarajevu, Kaknju in Zenici