Minister Žmavc: “Benečiji bomo dali večji poudarek, tudi s tematskimi srečanji”


Avtor: U.S. Datum: 2039 dni nazaj.


Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je po nedavnem obisku v Benečiji dal intervju za Novi Matajur. Pogovarjali so se o položaju Slovencev, ki živijo izven meja, še posebno pa o delovanju slovenskih organizacij v Benečiji in o trenutnem stanju tega dela slovenske manjšine na kulturnem, izobraževalnem in gospodarskem področju.

Minister Gorad Žmavc. Foto: Novi Matajur

Minister Gorad Žmavc. Foto: Novi Matajur

Med vašim zadnjim obiskom v Benečiji ste se seznanili z delovanjem slovenskih organizacij na Videnskem in s problemi tega območja. Kako ocenjujete trenutno stanje tega dela slovenske manjšine v Italiji?

"Videnska pokrajina se sooča z odprtimi ekonomskimi vprašanji, izseljevanjem in posledično z demografskim upadom prebivalstva, zlasti v hribovitih območjih. Obenem so to tudi problemi, s katerimi se sooča slovenska narodna skupnost. Menim, da bi se nastala situacija lahko rešila skozi projekte razvoja turizma oz. kmečkega turizma in večje angažiranosti v čezmejnih evropskih projektih, saj takšne oblike razvojnih projektov nudijo ekonomsko perspektivo temu območju. Zato podpiram vse pobude, ki jih Slovenci na tem delu ozemlja želite razvijati. Vesel sem vsakega uspeha Slovencev v tem delu Furlanije Julijske krajine."

Katere so po vašem mnenju njene pomanjkljivosti? Zakaj bi se morale v tem trenutku slovenske organizacije v Benečiji bolj zavzemati?

"Ob zadnjem obisku v Špetru, Čedadu in na Solbici sem povedal, da bomo Videnski pokrajini, ki je bila dolgo časa zapostavljena, dali večji poudarek, tudi z obdobnimi tematskimi srečanji. Na teh srečanjih bi podrobneje spregovorili, med drugim, tudi o težavah, s katerimi se srečujejo slovenske organizacije v Benečiji. To, da so občine Videnske pokrajine vključene v zaščitni zakon, je za slovensko narodno skupnost zelo pomembno. Zaradi svojih specifičnosti pa ta prostor potrebuje več spodbud in večjo pozornost tako krovnih organizacij, kot obeh držav, Slovenije in Italije."

Pri nas je danes glavni problem, kako prepričati ljudi, predvsem mlade, da ostanejo na našem teritoriju. Kako bi lahko po vašem mnenju zaustavili demografski padec, ki ga vsakodnevno opažamo predvsem v naših goratih območjih? 

"Ko govorimo o mladih, gre za vsesplošen pojav, ki ga opažamo in se z njim soočamo na različnih geografskih območjih ter ga tudi obravnavamo na različnih nivojih oblasti. Žal učinkovitega pravila, ki bi se ga vsi držali in bi nas uspešno pripeljal v pomladitev določenih območij in tudi slovenskih struktur, ni. Vsaka skupnost mora izumiti lasten recept. Edina sestavina, ki je zanesljivo skupna vsem receptom, pa je napor – kolikor je mogoče velik trud pri iskanju pravih rešitev, ki hkrati ustrezajo določenemu območju. Moje zadovoljstvo bo veliko, če bomo v naslednjih letih pri stikih z slovenskimi skupnostmi v Italiji srečevali več mladih."

Za naše kraje je zelo pomembno čezmejno sodelovanje in sodelovanje pri evropskih projektih. Tudi sami ste večkrat poudarjali pomen povezovanja na obmejnem prostoru. Rezultat pomembnega evropskega projekta je tudi muzej SMO v Špetru, ki ste si ga zadnjič ogledali. Kakšen vtis ste si ustvarili?

"Kot sem že večkrat poudaril, je povezovanje regij tudi s pomočjo evropskih čezmejnih projektov ena od ključnih nalog naše vlade. Veliko je dobrih idej, zato je pomembno, da tiste pobude in ljudi, ki so pripravljeni uresničiti svoje ideje za skupno dobro, podpremo v najvišji možni meri. Vsakič, ko pridem v SMO, sem navdušen nad inovativnim pristopom k izobraževanju in promociji slovenske kulture. Upam, da bo muzej obiskalo čim več ljudi, predvsem pa da ta postane del šolskih ekskurzij in drugih turističnih izletov iz Slovenije."

Eno ključnih vprašanj za naš prostor je izobraževanje v slovenskem jeziku. V Nadiških dolinah deluje dvojezična šola, ki stalno raste. Bili ste tudi na odprtju prenovljenega sedeža. Kako gledate na to šolo in njeno vlogo?

"Dvojezična šola Pavla Petričiča v Špetru je velik uspeh za slovensko šolstvo in za celotno slovensko narodno skupnost, ne le na Videnskem, ampak na celotnem ozemlju Furlanije Julijske krajine. Kot edina takšna dvojezična šola v Furlaniji Julijski krajini z jekleno voljo že več kot trideset let pošilja pomembno sporočilo v evropski prostor in je dokaz, da so manjšine vez med narodi. Na Uradu vsekakor podpiramo prizadevanja v to smer tudi na drugih območjih."

V Benečiji so imeli časopisi od nekdaj ne samo informativno, pač pa tudi kulturno in jezikovno vlogo. Naš tednik, ki je prejšnji teden dosegel številko 2000, je že več kot šest desetletij oporna točka za Slovence, ki živijo v naši pokrajini, pa tudi izven nje. Kako ocenjujete naše delovanje?

"Vesel sem, da že tako dolgo skrbite, da slovenska tiskana beseda redno prihaja v slovenske domove v Videnski pokrajini. Ob tako lepem jubileju vam tudi izrekam čestitke! Naš cilj in namen je, da našim rojakom izven Slovenije pomagamo in jih podpiramo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture, pri čemer gre za medsebojno sodelovanje in dopolnjevanje med Uradom oz. ministrom in slovensko skupnostjo izven Slovenije."

Menite, da sta dva beneška časopisa, Novi Matajur in Dom, v naši pokrajini potrebna in to v taki obliki kot delujeta danes? Kako vidite prihodnost informativnih medijev Slovencev v Italiji?

"V družbi mora obstajati pluralizem medijev, vendar v časih, ki se izredno hitro spreminjajo, se moramo zavedati, da morajo tudi mediji slediti novim trendom, saj so prav oni tisti, ki prenašajo aktualne zadeve do ljudi. Zato so določene spremembe v smeri racionalizacije potrebne, vendar v duhu ohranjanja pluralnosti in upoštevajoč preference bralcev."

Pogovor v celoti lahko preberete na spletni strani časopisa Novi Matajur.


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo