Slovenski cerkveni tednik Nedelja iz Celovca je v današnji številki objavil intervju z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem. Z njim se je pogovarjal direktor Mohorjeve družbe v Celovcu, Karl Hren.

Gospod minister, pred tremi leti ste postali minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kaj vas je po prevzemu nalog najbolj pozitivno oziroma tudi negativno presenetilo?

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Vir: Nedelja

"Letos mineva tretje leto, od kar sem prevzel dolžnost vodenja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, še v času vlade Alenke Bratušek, ter to poslanstvo nadaljeval ob prevzemu mandata vlade, pod vodstvom dr. Mira Cerarja. Nalogo sem sprejel kot izjemno pomembno področje ter ga ves čas opravljam odgovorno, s ciljem kontinuitete zasledovanja ciljev, ki sem si jih skupaj s sodelavci zadal ob nastopu mandata. Pri tem se močno zavedam pomena pozitivnega odnosa do manjšinske politike, ki ne sme biti problem nobene od držav na svetu, temveč mora predstavljati pomembno področje, ki lahko da velik prispevek k razvoju multikulturnosti in krepitvi identitete posameznega naroda. In prav to Slovenci, živeči v zamejstvu in po svetu s svojim vzgledom nenehno dokazujejo. Zato me ta pozitivna energija in volje do krepitve vezi z matično domovino, kakor tudi ponos in identiteta navdajata z močno voljo in energijo, da to poslanstvo skupaj z njimi opravljam tudi v prihodnje ter sledim zadanim ciljem."

Nastala je tudi mreža Slovenskih knjižnih in kulturnih centrov. Urad je podprl vzpostavitev infrastruktur. A bo podprl tudi vsebinsko delo in sodelovanje
teh centrov?

"Projekt slovenskih hiš, ki smo jih v vzpostavili v okviru mreže Slovenskih knjižnih in kulturnih centrov v Celovcu, Trstu, na Dunaju ter jih bo v nadaljevanju vzpostavil še na Reki in v Monoštru, so prav gotovo eden pomembnejših izvedenih projektov, ki prispevajo k razvoju in krepitvi skupnega kulturnega in gospodarskega razvoja med sosednjimi državami ter dajejo možnosti, da preko številnih vsebin, krepimo stike in med dvema kulturama narodov, ki živijo v skupnem čezmejnem prostoru in prostoru evropske skupnosti narodov. Centri dajejo veliko možnosti za razvoj vsebin, s pomočjo katerih lahko manjšinske skupnosti razvijajo in krepijo svojo kulturno identiteto, ter na ta način pomagajo k boljši integraciji svoje kulture v prostoru, kjer živijo in delujejo. Urad si bo prizadeval podpirati in koordinirati vsebine vseh vzpostavljenih centrov ter jim na ta način pomagati pri krepitvi njihovega pomena v prostoru.

V zadnjem času je prišlo do nekaterih bilateralnih političnih obiskov slovenskih predstavnikov v Avstriji brez predhodne konzultacije slovenske manjšine. Kako ocenjujete to prakso?

"Obiski slovenskih državnikov morajo biti vedno povezani s predhodnim dialogom z manjšinskimi skupnosti, saj jim je ta dialog lahko v veliko pomoč pri boljšem poznavanju problematike in stanja posameznih področij v državah, kjer slovenske manjšinska skupnosti živijo in delujejo. Manjšine prav tako igrajo najpomembnejšo vlogo pri zaščiti naših nacionalnih interesov, kar so skozi zgodovino dokazali s svojimi številnimi prizadevanji in vztrajnostjo. Prav to pa lahko predstavlja pomemben dejavnik in celo prednost pri gradnji odnosov na številnih drugih razvojnih področjih, na katerih s sosednjimi državami Slovenija sodeluje. Zatrdim lahko, da je tudi stališče Vlade RS, da v prihodnje okrepi dialog s slovensko skupnostjo v zamejstvu, predvsem z avstrijsko Koroško, Furlanijo in Julijsko krajino ter Porabjem."

Veljate za pragmatika, ki ima pred očmi cilje in rezultate, in ne ideologijo. Kako pomembna je ta lastnost za človeka na čelu Urada, ki mora pokrivati celoten spekter slovenskih manjšin?

"To, da je na čelu urada človek, ki se ne ukvarja z ideologijo in vprašanji, ki sodijo v zgodovino in nimajo opraviti ničesar s prihodnostjo in predvsem z mlajšimi rodovi, ki to prihodnost skupaj z nami ustvarjajo in gradijo, je prav gotovo velika prednost za vzpostavljanje pozitivnega odnosa in iskanja pragmatičnih življenjskih odločitev, ki vplivajo na delo in doseganje dobrih rezultatov. Moj cilj je tako nenehni dialog za ustvarjanje skupnih razvojnih strategij in sinergij, pri čemer nam je lahko zgodovina le v pomoč, da se iz preteklih dejanj in izkušenj učimo ter iz tega črpamo ideje za prihodnost."

A so akcije kot „Podarimo knjige“ Mohorjeve pomembne za prepoznavnost manjšin v Sloveniji? Kako bi se ta prepoznavnost lahko še izboljšala?

"Tovrstne akcije, s katerimi Mohorjeva družba pomembno zaznamuje prostor v Sloveniji, kakor tudi v številnih mestih, izven matične domovine, kjer živijo slovenske skupnosti, je prav gotovo izrednega pomena za širjenje in krepitev narodnostne identitete, skozi skrb za slovenski jezik in kulturo, zato tovrstne akcije pozdravljamo ter jih želimo podpirati tudi v prihodnje. Prepoznavnost manjšin v Slovenije lahko še bolje krepimo skozi številne skupne aktivnosti in dogodke, ter predvsem pozitivno medijsko pojavnosti, s katero lahko tudi splošni javnosti predstavljamo pomen dobrih odnosov z manjšinskimi skupnostmi Slovencev, ki živijo v drugih državah in lahko pomembno vplivajo in pripomorejo tudi k razvoju identitete, narodnostne zavesti prebivalcev matične domovine, prav tako pa omogoča razvoj povezav in dobrega sodelovanja na številnih drugih razvojnih področjih ter tako dviguje raven kakovosti življenja za vse strani."

Kaj so vaši cilji za preostalo mandatno dobo?

"Moji cilji za prihodnost so prav gotovo v največji meri povezani z ohranjanjem in krepitvijo že vzpostavljenih dobrih medsebojnih odnosov in zaupanja z manjšinskimi skupnostmi, ki živijo in delujejo v zamejstvu ali po svetu ter soustvarjajo politiko R Slovenije. S svojim pozitivnim odnosom in pomočjo pri zavarovanju nacionalne identitete, slovenskega jezika in kulture, moramo pokazati pomen zavedanja, da je Slovenija mnogo večja, kot jo opredeljujejo državne meje. Zato je tudi moja naloga, da v prihodnosti, vse do konca mandata ustvarjamo pogoje in možnosti, ki bojo mladim generacijam pomagale pri kreiranju lepše in boljše prihodnosti. Nekatera dejstva iz zgodovine, ki jih zaznamujejo življenje in delo naše generacije, pa naj jim bojo pri tem zgolj v poduk in opomin ter črpanje izkušenj, s katerimi bodo ustvarjali boljšo prihodnost. Sam si bom prizadeval aktivnosti urada peljati v smer, ki bo takšne pogoje ustvarjala za naše rojake izven meja domovine ter si prizadeval, da jih pomembno vključuje tudi v vse razvojne aktivnosti matične domovine ter da se v tem prostoru vse bolj krepi zavedanje o pomenu obstoja in želje po sodelovanju s številnimi rojaki, ki živijo širom po svetu ter čutijo močno narodnostno identiteto ter pripadnost matični domovini. Prepričan sem, da je Slovenija lahko večja, če bomo znali izkoristiti sposobne in uspešne Slovence zunaj naših meja. Danes je po vsem svetu veliko gospodarstvenikov, znanstvenikov in strokovnjakov, ki bi s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomogli k uspešnejšemu razvoju Slovenije."

Nedelja, cerkveni list Krške škofije