V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu so v petek, 17. januarja, odprli razstavo »Modro« mlade umetnice Tatjane Ratković Bosnić. Njeno prvo gostovanje v Sloveniji je plod uspešnega 20-letnega sodelovanja novomeškega Društva za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) in banjaluškega Društva Slovencev Republike Srbske “Triglav”. Društvi sodelujeta zlasti na področjih kulture in mladine ter tako promovirata in ohranjata slovenski jezik in kulturo Slovencev po svetu.
Avtorica se je tokrat v Novem mestu po grafičnem ciklu »Oblike« predstavila z novim opusom Modro. Rdeča nit razstave je morda, ki ima domala avtobiografsko razsežnost, pojavlja se kot rokopis avtoričinega notranjega stanja.
»To je mlada avtorica, sicer magistra grafike, ki se na tokratni razstavi predstavlja z akrili na platnu. Razstava se imenuje Modro, saj njena platna vsebujejo največ modre barve,« je avtorico orisal Dragan Gačnik, tudi sam umetnik in hkrati predsednik Združenja Slovencev Encijan iz Zenice. Omenjeno društvo je eno izmed osmih društev Slovencev v BiH, ki se redno povezujejo in sodelujejo prek različnih programov, večinoma na področju kulture, že dve desetletji tudi z DRPD. Z Novim mestom je Gačnik tudi osebno povezan, saj je prav v KC Janeza Trdine samostojno razstavljal pred 15 leti, sicer pa od tu izhaja njegova družina. 35-letno umetnico in njena dela je primerjal z Markom Rothkom: »Tatjana se ukvarja s pojmovnim in miselnim, ne predmetnim. Barva je osnovni poudarek na njenih slikah. Slike so lirske, naslovi so epski. Menim, da pripada ekspresionističnemu izrazu. Ekspresionisti so pogosto kot izraz uporabljali le barvo. Mogoče je eden največjih predstavnikov 20. stoletja abstraktnega ekspresionizma Mark Rothko, pri katerem je barva začetek in konec, različno od Tatjane. Ratkovićeva se spretno ukvarja z barvo, abstrahira realnost, vendar vsebinsko in po pojmu barva sama po sebi ni končna ekspresija, temveč njen osnovni element.«
Ratkovič Bosnićeva, ki je leta 2008 diplomirala iz grafike na Akademiji za umetnost pri prof. Zoranu Banoviću, leta 2012 pa zaključila magisterij pri prof. Nenadu Zeljiću, je o štiriletnem obdobju nastajanja slik povedala, da so jo »vodili različno razmišljanje, različna čustva. Tu so tudi mračne misli, ko mi je bilo težko. In ko jih zdaj gledam z večje distance, so mi deloma celo patetične oziroma pretirane. Tu so tudi ostala stanja in čustva iz vsakdana, stik z ljudmi, moja interakcija z drugimi.« V razstavi modro tako doživljamo v vseh njenih globinah in niansah. Tema slike je beleženje vsakdanjega življenja – čustvenega stanja in odnosa do zunanjega sveta. Umetniški napor je osredotočen na slike, ki so projekcija osebnih izkušenj. »Grafika je moja prva ljubezen v umetnosti, tu sem se povsem našla. A sem imela tudi veliko željo, da slikam. To je povsem drug medij. Nekako mi je tudi to šlo in lažje sem ujela in uresničila lastne ideje prav skozi slikanje. Grafika namreč zahteva daljši proces ustvarjanja, slika je zame hitrejša, z njo lažje ujamem misli in čustva,« je še povedala umetnica, ki živi in ustvarja v Banjaluki, kjer je tudi profesorica umetnostne kulture. Mlada avtorica je doslej razstavljala na sedmih samostojnih in več kot tridesetih skupinskih razstavah.

Razstava Modro bo v Novem mestu na ogled do 9. februarja.