Feliks Wieser, koroški gospodarstvenik, o avstrijski vladi in metamorfozah skrajne desnice.

Felix Wieser, koroški gospodarstvenik. Foto: Toni Lombar / Delo

Koroška perspektiva Avstrije je vedno posebna, zelo senzibilna. Kako vidite Avstrijo in njen izrazit povolilni zasuk v desno?

"Opažam kontinuiteto, celo iz prve svetovne vojne. V zadnjem času je izšlo nekaj knjig mladih avstrijskih zgodovinarjev, ki opisujejo, da so jastrebi v takratni monarhistični strukturi hoteli vojno. Francozi, deloma tudi Nemci in na začetku Rusi so jih opozarjali, da lahko iz tega nastane svetovna vojna, kar se je tudi zgodilo. Ti mladi avstrijski in nemški oficirji, ki so uničevali civiliste na Balkanu, v Srbiji, Bosni, tudi v Ukrajini in na soški fronti (glej knjigo Habsburgs schmutziger Krieg/Umazana vojna Habsburžanov), so potem v drugi svetovni vojni postali generali in majorji. Nemški nacionalizem, ki je prerasel v fašizem in nacionalsocializem, v Avstriji ni bil nikoli strokovno, zgodovinsko pravilno obdelan v šolah in družbi. Zato je permanentno prisotna nevarnost, da se izrodi v povezavi s sedanjimi različnimi fašizmi, nacionalizmi, Orbánom.

Na Koroškem se to dogaja že sto let, nacionalizem prihaja v valovih. Pred plebiscitom so našim prednikom obljubljali vse, po plebiscitu so zategnili pas. Potem so prišli nacionalsocializem, izseljevanje in lagerji, po letu 1945 je postalo vzdušje spet bolj prijazno, trajalo je do leta 1955, ko so nam vzeli obvezno dvojezično šolo, to je bil največji udarec. Zatem je ponovno prišla faza pomiritve, ko je bil deželni glavar Hans Sima, socialdemokrat Leopold Wagner je zadeve spet zaostril, in potem še Jörg Haider."

Skrajna desnica je bila zelo heterogena stranka, šla je skozi veliko kriz, preobrazb. Kaj je FPÖ danes? Se je konsolidirala kot nacionalkonservativna stranka?

"Seveda. Njena zgodovina je v povojni VdU (Verband der Unabhängigen), to je bilo društvo neodvisnih, dolgo časa so bili nepomembni. In to zato, ker sta socialdemokratska in ljudska stranka nacionalsocialiste, ki jih je bilo v Avstriji več sto tisoč, hitro integrirali v svoje stranke. Na ta način so stari nacionalsocialistični kadri dobili pozicije v upravi, na policiji, v okrajnih glavarstvih, politiki. Zato Avstrija ni mogla obdelati svoje povojne zgodovine, ti ljudje so vendar bili povsod. Celo kancler Bruno Kreisky je vodil vlado, v katero so bili vključeni svobodnjaki, bivši nacionalsocialist in celo esesovec. Potem je prišel Franz Vranitzky, rekel je, da ne bo vladal s temi, ki so tako zelo desni, bil je zelo antifašistično usmerjen in tudi prvi, ki je šel v Jeruzalem. Takrat se je začela krepiti Haiderjeva stranka. Haider je naredil zelo enostavno marketinško analizo, kje je substrat najboljši za uspeh, in prišel je na Koroško. Ni prišel naključno, je iz Zgornje Avstrije, izračunal je, da ima stranka lahko 20, ne samo štiri odstotke, treba je samo igrati na nacionalistične strune in staro generacijo. Stranka se je začela širiti."

Saša Vidmajer / Celoten intervju je objavljen v Sobotni prilogi časopisa Delo.