“Naš cilj je ohraniti odprte meje. Tako ravnamo, ker bi jih radi zaščitili”


Avtor: U.S. Datum: 1692 dni nazaj.


Massimiliano Fedriga je na nedavnih deželnih volitvah v FJK pometel s konkurenco tudi s pomočjo glasov pripadnikov slovenske manjšine.

Nekdanji vodja Liginih poslancev v spodnjem domu italijanskega parlamenta je aprilske deželne volitve v Furlaniji - Julijski krajini (FJK) dobil s podobnimi obljubami, kot so njegovi desničarski stranki tlakovale pot na oblast na nacionalni ravni. Varnost in boj proti nezakonitemu priseljevanju bosta za Ligo ključni prioriteti prihodnjega mandata. Na deželni ravni, je v pogovoru za Delo potrdil Fedriga, se bo to kazalo tudi z uvajanjem poostrenega nadzora na meji s Slovenijo.

Massimiliano Fedriga, nekdanji vodja Liginih poslancev v spodnjem domu parlamenta, je dobil aprilske deželne volitve v Furlaniji - Julijski krajini s podobnimi obljubami, kot so njegovi desničarski stranki tlakovale pot na oblast. FOTO: Uroš Hočevar

Začniva s politično situacijo na nacionalni ravni. Italija ima novo vlado. Kako trdna je?

Menim, da je perspektiva za italijansko vlado petletni mandat. Dogovor med Ligo in Gibanjem 5 zvezd to predpostavlja, dolgoročno bo to tudi zagotovljeno. Jasno je, da je to nova politična izkušnja. Ti dve stranki sta na volitvah nastopili ločeno, zdaj sta združeni. Zato bo treba z mediacijo poiskati pravi način za dosego ciljev.

Mislite, da bo lahko Liga uresničila svoje programske prioritete?

Odgovor je obvezno, kajti to smo zapisali v pogodbi z Gibanjem 5 zvezd. Osredotočili se bomo na prenovo davčne politike, pokojninskega sistema in boj proti nezakonitim migracijam.

Premier Giuseppe Conte je ta teden v italijanskem parlamentu dejal, da nova vlada nikoli ni razmišljala o izstopu države iz evrskega območja. Je za vas ta zgodba z evrom s tem končana ali je to šele začetek?

Jasno smo poudarili, da težava ni evro, ampak dogovori o evru. Jasno smo tudi povedali, da naša težava ni Evropska unija, ampak pravila, ki si jih je EU zadala. To počnemo zato, da bi zavarovali EU. Kajti če ne bomo spremenili postopkov in določenih izbir, se bo EU notranje sesula, ker ne bo mogla zavarovati in zaščititi interesov posameznih ljudstev in narodov, ki jo sestavljajo.

Kdo je po vašem odgovoren za probleme, s katerimi se ­trenutno sooča Italija?

Odgovornost nosijo prejšnje vlade, ker niso delovale skladno z nacionalnimi interesi, interesi prebivalcev, za razliko od drugih evropskih vlad, ki so v preteklih letih z zagovarjanjem interesov­ svojih prebivalcev dosegle spremembo določenih evropskih pravil.

Je za trenutno stanje odgovorna tudi Liga? Navsezadnje je vaša stranka sodelovala v vseh ­Berlusconijevih vladah.

Seveda nismo vsega opravili perfektno. Ampak objektivno gledano, če analiziramo podatke iz leta 2011, ko smo prisilno zamenjali desnosredinsko vlado, je bil javni dolg takrat nižji, davčni pritisk nižji, brezposelnost za tri odstotne točke nižja, brezposelnost med mladimi, ki je bila takrat 29-odstotna, je z naslednjimi in poznejšimi vladami poskočila na 44 odstotkov. Torej, jasno je, da vsega nismo storili po najboljših močeh, toda objektivni podatki kažejo, da je bilo stanje boljše od današnjega.

Pravite, da nekatere države v EU znajo poskrbeti za državljane, nekatere pa ne. Katere si jemljete za zgled?

Dober primer je Nemčija, ki je odlično zavarovala svoj nacionalni interes. Ves ta odpor, ki so ga kazali proti Nemčiji, je znak šibkosti drugih evropskih držav, ki jim tega ni uspelo storiti. Evropski model je bil oblikovan na podlagi gospodarskega, družbenega in kulturnega modela določene države, in to je nekaj, kar je Nemčiji uspelo, ni pa uspelo drugim državam.

Vodja Lige Matteo Salvini je v novi vladi prevzel vodenje notranjega ministrstva. Je to področje, na katerem si želi vaša stranka narediti največji vtis?

Zagotovo je to ena glavnih tem, ki označuje delovanje Lige in odseva tudi podporo, ki jo je stranka dobila na nedavnih volitvah. V varnost in migracijsko problematiko bomo veliko vložili, zelo velik pomen smo obema temama dali v preteklih šestih letih, ko smo bili v opoziciji. V tem času smo tudi predlagali določene rešitve za te problematike in danes upamo, da jih bomo lahko uresničili.

Ta teden ste napovedali odprtje­ novih sprejemnih centrov za ­migrante v Furlaniji - Julijski krajini. Že veste, kako bodo videti in kje bodo?

Te odločitve bomo sprejemali skladno z lokalnimi realnostmi. Nekatere občine so že izrazile interes [za gostitev centrov], na primer Trst, Gorica in Videm. Ustvarili bomo določene strukture oziroma jih preuredili na lokalni ravni, da bomo lahko obravnavali nezakonite priseljence s spoštovanjem, dostojanstvom in vsemi zagotovljenimi pravicami. Ne bodo pa se več mogli prosto premikati po lokalnem območju.

Menite, da je zapiranje teh ljudi lahko vzdržna, dolgoročna ­rešitev?

Ne, mislim, da to na dolgi rok ni vzdržno, ampak je odgovor na trenutno stanje. V prihodnje bodo morale tako Italija kot EU bolj spoštovati schengenske obveznosti. Schengenski režim ne predvideva samo prostega premikanja znotraj držav, ki so del območja, ampak zahteva – in to velja tudi za morsko mejo – nudenje sredstev, pravic in orodij, ki so potrebni za branjenje evropskih zunanjih meja.

Kako pomembno je za vas vprašanje iregularnih migracij v odnosih dežele s Slovenijo?

To vprašanje je ključno, še bolj tesno bomo morali sodelovati s Slovenijo, kajti vaša država in naša dežela sta še posebej občutili težo in posledice balkanske migracijske poti. Stanje je za nas, za naše ljudi, nevzdržno, zato si vsi želimo tesnejšega sodelovanja pri iskanju ustreznih rešitev, da bi tudi na evropski ravni izpostavili vse kritične točke, ki so se pojavile v preteklih letih, kot zahtevajo naši ljudje.

Je med vašimi načrti tudi uvedba poostrenega nadzora na meji med Italijo in Slovenijo?

Uvesti in izvajati moramo tisto, kar izvajajo druge evropske države. V mislih imam Francijo in Avstrijo, ki je vzpostavila nadzor na meji z deželo FJK. Postaviti moramo jasna pravila: po eni strani moramo zagotoviti prosto premikanje evropskih prebivalcev znotraj meja Unije, po drugi pa moramo nezakonitim priseljencem onemogočiti prestopanje evropskih meja. Tako bomo zaščitili evropske pogodbe, tudi dublinsko konvencijo, v kateri je zapisano, da država prvega prihoda mora zagotoviti tudi izvajanje vseh potrebnih dejavnosti za zaščito oseb, ki vstopajo nezakonito.

Nadzor na mejah se torej vrača.

Zagotovo bomo poskusili zagotoviti več osebja za preverjanje in nadzorovanje meje, zlasti vlakov. Opazili smo določene kritične točke na vlakih, ki prihajajo iz Avstrije in Nemčije. Kaj se dogaja? Nimamo dovolj policistov. Ko policija pridrži nezakonitega priseljenca, ga mora odpeljati na kvesturo v Videm, meja medtem ostane nezavarovana. Spoštovati je treba pravila, ravno zato, da lahko ohranimo odprte meje. Kajti meje se vračajo, ko se ne spoštuje več določenih pravil. Naš cilj je ohraniti odprte meje. Tako ravnamo, ker bi jih radi zaščitili.

Se ne bojite, da bodo takšni ukrepi škodili odnosom med Slovenijo in deželo oziroma Italijo?

Ne, ravno nasprotno. Če ne spoštujemo skupnih pravil, se odnosi pokvarijo, zrahljajo. V teh primerih se lahko najde zlonamernež, ki bi rad ponovno vzpostavil meje med državami. Menim, da morajo tudi vse druge evropske države spoštovati evropske predpise, in predstavljam si, da to velja tudi za Slovenijo v odnosu s Hrvaško. Tudi Slovenija bi rada ohranila odprto mejo s Hrvaško, ampak zavedati se moramo, da vsaka izbira prinese določene posledice, in v določenih primerih so lahko te nasprotne tistemu, kar so hoteli doseči.

Kaj pomeni izraz 'Najprej Italijani', ki ga je Liga uporabljala med kampanjo na zadnjih parlamentarnih volitvah? Kdo so Italijani, o katerih govorite, in ali so med njimi tudi pripadniki slovenske manjšine v Italiji?

Seveda so, nikoli ne ločujemo glede na jezik ali kulturo. Govorimo o pripadnosti. V FJK nimamo samo slovenske narodne skupnosti, temveč tudi furlansko skupnost. Ne govorimo o kakršnemkoli jezikovnem izpitu, ampak o družinah in ljudeh, ki so s trudom in delom zgradili deželo in državo, v kateri živijo, in ti ljudje morajo biti prednostno obravnavani, zlasti ko se znajdejo v težkih situacijah.

Vas je na deželnih volitvah presenetil podatek, da je Liga znotraj slovenske manjšine druga najpopularnejša stranka?

Bolj kot presenečenje je to bilo uresničenje sanj. V Ligi od nekdaj poskušamo zaščititi specifičnosti določenih dežel, saj menimo, da so te bogastvo naše države. Tudi na nacionalni ravni bi radi uvedli model, ki bi vrednotil razlike, v razlikah in različnosti vidimo dodano vrednost. Ne verjamemo v centraliziran model, ki temelji na enem jeziku, eni kulturi in eni izbiri.

Kaj si lahko slovenska manjšina obeta od vaše deželne vlade?

Najbrž veste, da sem se že sestal s predstavniki slovenske narodne­ skupnosti v Italiji, s katerimi smo se pogovarjali o ustanovitvi trajnega omizja, na katero bi povabili tako predstavnike slovenske narodne skupnosti v Italiji, predstavnike furlanske skupnosti in seveda avstrijske oziroma nemške. K omizju bi rad povabil tudi predstavnike italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, da bi skupaj ugotovili in opredelili najboljša sredstva, s katerimi bi lahko bili kos potrebam, ki jih izpostavljajo. Zagotoviti jim moramo zaščito s strani javne uprave. Brez te zaščite skupnosti tvegajo, da bodo izginile. Radi bi tudi presegli logiko objavljanja razpisov za financiranje dejavnosti in uvedli, seveda pregledno, nov sistem, po katerem je dežela na voljo narodnim skupnostim, ne pa da se predstavnikom teh nekaj vsiljuje.

Eno izmed ključnih vprašanj, s katerimi se sooča slovenska manjšina v Italiji, je ureditev njene politične zastopanosti na deželni in nacionalni ravni. Kakšno je vaše stališče o tej problematiki?

To bo ena od zadev, ki jih bomo obravnavali v okviru omenjenega trajnega omizja. Nekaj malega o tem smo se že pogovarjali na predhodnih srečanjih s predstavniki slovenske narodne skupnosti. Jasno je, da na nacionalni in deželni ravni nimamo takih mehanizmov, kot jih poznate v Sloveniji, na deželni ravni nimamo zagotovljene zastopanosti, ampak na voljo sem, da poiščemo pravo rešitev in zagotovimo [zastopanost] slovenski narodni skupnosti v Italiji.

Ta se mora za izvolitev predstavnika za razliko od nemške manjšine v Trentinskem - Zgornjem Poadižju nujno povezati z neko politično stranko. Na tak način ne pride do izraza pravo poslanstvo, ki bi ga moral imeti predstavnik narodne skupnosti v italijanskem parlamentu, ki ne sme biti ne desni, ne levi, ne zgornji, ne spodnji, ampak mora delovati v interesu svoje skupnosti, ki ga je tudi izbrala.

Delo


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo