Za Porabske Slovence velja, da so čedalje starejša populacija, ker se mladi pogosto izseljujejo. Toda Nikoletta Vajda je ena izmed tistih, ki so se po študiju v Ljubljani vrnili v rodne kraje.

Je sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem, mati dveh otrok in ena tistih, ki skrbijo, da bodo tudi mlajše generacije Slovencev ostale v porabskih vaseh in krajih.

Študirali ste v Ljubljani. Zakaj ste se vrnili domov v Porabje?

»V moji rojstni vasi je 400 prebivalcev in vsi se med seboj poznajo, kar sicer ni vedno pozitivno, pa vendar sem imela res lepo otroštvo. Tudi v srednjo šolo sem hodila v Monošter. Tako je bil študij v Ljubljani prvič, da sem odšla od doma. Spominjam se, da sem vso pot, ko so me starši peljali v Ljubljano, jokala. Čeprav je bil študentski čas v Ljubljani res eno mojih lepših obdobij, me je vedno vleklo nazaj v Porabje. Po končanem študiju sem se v Ljubljani tudi zaposlila, toda zelo sem vezana na dom in družino, zato sem se vrnila v Porabje. Tudi tu sem imela že obljubljeno zaposlitev, sicer bi bila moja vrnitev precej težja.«

Kakšen je ekonomski položaj v Porabju?

»Zdaj je malo boljše kot recimo pred dvajsetimi leti, saj imamo veliko evropskih projektov, ki odpirajo nove možnosti. V resnici nam je članstvo v Evropski uniji prineslo veliko prednosti in ekonomsko boljše življenje. Skoraj si ne moremo več predstavljati, da bi živeli tako kot prej z zaprtimi mejami. Je pa še vedno tako, da so plače precej nižje kot v Sloveniji, cene v trgovinah pa niti niso tako zelo nizke, nekatere so celo višje kot v Sloveniji, tako da tudi mi po nakupih občasno hodimo v Mursko Soboto. Visoki življenjski stroški so tudi glavni razlog, da veliko ljudi hodi na delo v Avstrijo, kjer dobijo dvakrat ali trikrat višjo plačo kot na Madžarskem. So pa v Porabju zelo drage storitve, recimo frizerji, ker veliko Avstrijcev hodi k frizerju ali zobozdravniku k nam v Monošter, ker je še vedno ceneje kot v Avstriji.«

Kaj se je dogajalo s slovensko manjšino v železnih časih Madžarske?

»Zveza Slovencev na Madžarskem je bila ustanovljena leta 1990. Pred tem je bila Demokratična zveza južnih Slovanov, katere del smo bili tudi Slovenci. Porabci so imeli stike s Slovenijo, vendar ni bilo tako preprosto kot zdaj. Pripovedovali so mi, da so že takrat naše kulturne skupine vabili v Slovenijo in so zaradi tega lahko dobili dovoljenje za prestop meje. Pripovedujejo tudi, da so živeli v strahu. Zdaj nikakor ni več tako.«

Ali sta prekmurščina in porabščina isti jezik?

»Skoraj. Toda ko so bile meje še zaprte, se porabščina ni mogla razvijati, ker ljudje niso imeli toliko možnosti, da bi se pogovarjali s Slovenci onkraj meje. Zato je porabščina precej arhaičen jezik. Mnogo novih besed, predvsem strokovnih izrazov, pa smo pobrali iz madžarščine. Problem je tudi, da porabščino govori predvsem srednja in starejša generacija. V šoli smo se učili knjižni jezik, tako da sem tudi jaz porabščino slišala le doma od babice, ki recimo sploh ni znala madžarsko. Moji starši pa so se med seboj pogovarjali madžarsko.«

Vi doma govorite porabsko?

»Ne, ne govorim porabsko, razumem sicer še nekaj, govoriti pa ne znam več. Zdaj je vse več mešanih družin, tako da vse bolj prevladuje madžarščina ali pa knjižna slovenščina. Moj soprog je Madžar in doma govorimo madžarsko. Z otrokoma sicer pogosto govorim slovensko, a knjižno slovenščino. Tudi v porabskem vrtcu imamo dve vzgojiteljici iz Slovenije, ki otrokom pomagata z učenjem slovenščine. Ugotovili smo namreč, da če imajo otroci porabske vzgojiteljice, ki z njimi govorijo slovensko, bodo odgovarjali v madžarščini, ker vedo, da razumejo tudi ta jezik. Pri slovenskih učiteljicah pa so primorani govoriti v slovenščini. Tako se je zelo izboljšalo sporazumevanje, tudi moj sin, ki že hodi v vrtec, lepo govori slovensko. Velikokrat me sprašuje, kako se kaj reče po slovensko. Veliko tudi beremo slovenske knjige. Vem pa, da bi se morali več pogovarjali slovensko.«

Ali je res, da imate na Madžarskem tri leta porodniškega dopusta? Je to nov ukrep madžarske vlade za dvigovanje rodnosti?

»Tako dolga porodniška velja že leta, še iz prejšnjih časov. Dve leti dobivate polno porodniško, v tretjem letu pa nekaj manj, zato se večina mam odloči, da gredo po dveh letih nazaj v službo. Jaz sem bila skupno za dva otroka doma štiri leta in pol. Zdaj pa so uvedli še dodatne ukrepe, recimo, mlade družine dobijo subvencijo in zelo ugodne stanovanjske kredite. Subvencije in ugodni krediti so odvisni od števila otrok. Za tri otroke recimo dobijo deset milijonov forintov (31.000 evrov) subvencije. A nisem prepričana, da se ljudje za otroke res odločajo le zaradi teh ukrepov.«

Zakaj, menite, ne hodi več Slovencev na počitnice na Madžarsko? O tej sosednji državi res vemo zelo malo.

»Madžarska morda ni tako privlačna zaradi preteklosti, ko so bile vzhodnoevropske države precej zaostale v primerjavi z zahodnimi državami. Mogoče nekateri še zmeraj mislijo, da je Madžarska zaostala in da ni mogoče najti take kvalitete kot v drugih sosednjih državah. Pa tudi jezik je problem, ker na Madžarskem nasploh precej slabo govorijo tuje jezike. Spomnim se tudi, kako mi je sostanovalka v Ljubljani zmeraj rekla, da je madžarščina zanjo kot kitajščina. Vsi Slovenci, ki prihajajo k nam v Porabje, pa so navdušeni nad tem, kako lepo je tu. Narava je tu res neokrnjena, ljudje pa prijazni in odprti. Zato so vsi res vabljeni v Monošter in sosednje porabske vasi.«

Mateja A. Hrastar,

Dnevnik