Slovenski rojaki v občini Milje, pri Trstu, so prvič v zgodovini omenjeni občinskem statutu. Besedilo, ki je v uvodnem delu sad dogovora med slovenskim in italijanskim avtorjem, so svetniki sprejeli soglasno. Taka odločitev je dokaz dolgoletnega poznavanja lokalne skupnosti in medsebojnega spoštovanja njenih prebivalcev.

Občina Milje obsega italijanski del polotoka in gričevja med Koprom in Trstom. Na njem so naselja Žavlje (1.576 prebivalcev), Beloglav (50), Boa (53), Čampore, Farnei (57), Lazaret-Sveti Jernej (61), Milje (11.000), Oreh (44), Rabujez (75), San Rocco, Korošci, Stramar (30), Valico Rabuiese (59), Vinjan (125), Villaggio Castelletto (66) in Zindis. Foto: Eleassar, predelano v skladu z licenco CC-BY-SA-3.0

Sprememba je bila nujna, saj so zgodovinski uvod zadnjega občinskega statuta napisali pred skoraj sto leti. Zdaj so ga posodobili in vanj zapisali tudi prisotnost avtohtonih Slovencev. Avtor uvoda, zgodovinar Štefan Čok: "Poudarili smo tudi vlogo Slovencev v odporu proti fašizmu in nacizmu ter samo lego Milj, ki naravno vodi v sodelovanje s Slovenijo in Hrvaško."

Vsaj zadnje tri levosredinske uprave Milj so spoštovale zakonsko zaščito soobčanov slovenske narodne skupnosti. Manjkal je uradni zapis o njihovih pravicah v najpomembnejšem občinskem dokumentu. Županja Laura Marzi je: "Zagotovo bodo zdaj deležni večjega spoštovanja tistim, ki do te narodne skupnosti doslej niso gojili takega odnosa."

Dobrih 13 tisoč je vseh prebivalcev Milj, Slovencev je tri odstotke. Imajo svoje društvo, ki deluje v kulturi in športu, v šoli s slovenskim učnim jezikom je 90 otrok. Z novim statutom bodo spremembe, je prepričana svetnica Mirna Viola: "Slovenci si bodo upali več stvari vprašati, več dokumentov v slovenščini. To je važno – da vedo, da se lahko vpraša in tudi takoj dobi."

Velik korak naprej, torej, in pomembno sporočilo o tem, da je v večjezičnem prostoru ob medsebojnem poznavanju možno mirno sobivanje.

Mirjam Muženič,
RTV Slovenija

Zvočni posnetek na strani Radia Koper