Konec februarja se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako zgodovinar in v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine?

Odločitev za odhod ni novost, pravi, saj je že nekaj let opozarjal odbore, da prihaja v leta, primerna za upokojitev. Tako so se odločili, da na občnem zboru februarja letos izvolijo novo vodstvo, Marjan Sturm pa ne bo več kandidiral za predsednika zveze.

Kaj je bilo pri njegovem delu v več kot 26 letih najtežje?

»Najtežje je bilo iz Zveze slovenskih organizacij, ki je imela imidž, da je režimska in titokomunistična ekspozitura na Koroškem, narediti civilno družbeno organizacijo, ki je pluralistična, odprta, deluje v Avstriji in zagovarja sodelovanje z Republiko Slovenijo. Prenos te politike ni bil enostaven, ker je po eni strani privedlo do očitkov o izdajstvu in tako naprej. Mislim pa, da se je na koncu izkazalo za pravilno.«

Med svojimi zaslugami Marjan Sturm omenja tudi bolj realističen, trezen pogled na člen 7 ti. Avstrijske državne pogodbe. Pomemben pa je tudi dialog z nasprotniki, s Heimatdienstom, ki ga je začel.

»Te izkušnje si mi zelo drage in pomembne, saj se je izkazalo, da lahko le pogovor nekaj prinese, razširi pogled, dimenzije in mislim, da je to, kar smo dosegli v konsenzni skupini, da je Koroški Heimatdienst svoje stališče spremenil, je strpna organizacija, ki ne nasprotuje več manjšini. Mislim, da je to velik dosežek, ki ima nekaj opraviti tudi z menoj.«

Največje razočaranje v več kot četrt stoletja dela na vrhu Zveze slovenskih organizacij pa je za Marjana Sturma vloga Slovenije pri reševanju težav tednika Novice.

»Nikoli nisem mislil, da bo slovenska tiskana beseda na udaru zaradi Slovenije. To je eno največjih razočaranj, ki sem jih doživel kot predsednik ZSO, da je dejansko iz Slovenije prišla pobuda za ukinjanje tiskane slovenske besede z znatnim zmanjšanjem finančne podpore. To je zame velika travma.«

Ker se poslavlja z mesta predsednika ZSO, se bodo morali z reševanjem težav Novic ukvarjati drugi, pravi naš sogovornik, zadovoljen z doseženim.

»Moja bilanca je, da sem, mislim, nekaj prispeval k spreminjanju klime v deželi, da sem nekaj prispeval k razrešitvi vprašanja topografije, da sem nekaj prispeval k vzdušju in sodelovanju v tem prostoru. Novice pa so tista negativna točka, kjer nisem uspel. To pa je moj waterloo.«

SVSD