Vsebine oddaje Sotočja, 17. decembra 2018: praznovanje SKD Celovec, možnosti za zagotovljeno zastopstvo Slovencev v Rimu, kako do učiteljev slovenščine na Hrvaškem, pravljični večer v Porabju.

Posnetek je objavljen na strani Radio prvi.

Podrobneje o oddaji:

Nastopajoči na koncertu v v Vrbi. Foto: Mateja Železnikar

Slovensko kulturno društvo Celovec je v Vrbi na avstrijskem Koroškem s koncertom Katarine Hartmann praznovalo 65-letnico delovanja. Društvo, ki deluje v mestu z največ koroškimi Slovenci, je imelo kar nekaj vrhuncev, pravi njegov predsednik Tomo Millonig. Prvi je bila že sama ustanovitev:

»Najpomembnejše je bilo, da so koroški Slovenci in Slovenci, ki so živeli v Celovcu, leta 1953 ustanovili slovensko kulturno društvo, ker so se želeli organizirati.«

Dejavni pa so bili že prej. Začetki namreč segajo v leto 1951, ko je Celovška igralska skupina uprizorila predstavo Pri belem konjičku. Vodja skupine Karl Rojšek je bil tudi pobudnik za ustavitev SKD Celovec in prvi predsednik. Nasledil ga je dolgoletni ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Pavel Zablatnik, leta 1994 pa je vodenje prevzel zdajšnji predsednik Tomo Millonig.

Ponosen je na lutkovno dejavnost, s katero je društvo začelo leta 1990. Leto prej je bila namreč ustanovljena Mohorjeva ljudska šola. Da bi otrokom na različne kreativne načine približali slovenščino, so se odločili za lutkarstvo.

»V dobrih 25 letih so imeli več kot 50 premier.«

Ob tem pa predsednik SKD Celovec med vrhunci izpostavlja tudi glasbeno – literarne večere Klasika sreča literaturo, na katerih nastopajo vrhunski slovenski koroški in nemško govoreči avtorji, ter CD kvarteta Hartmann’ce s pesmimi Milke Hartmann, ki jih je priredila njena pranečakinja Katarina Hartmann. Ta igralka in glasbenica je skupaj z gosti, znanimi avstrijskimi glasbeniki, ter Totim Big Bandom iz Maribora pripravila koncert ob tokratnem jubileju društva.

Katarina Hartmann je, tako kot njene tri sestre, z društvom povezana že od najzgodnejših let. Pobudnik Karl Rojšek je bil namreč njen pradedek, Mama Marica Hartmann, delovanju v društvu zavezana vse svoje življenje, pa je ljubezen do kulturnega delovanja prenesla na svoje hčere. Te so tako že od otroštva povezani z društvom, pravi Katarina Hartmann:

»Pradedek je bil ustanovitelj, stari starši in straši so delali v društvu. Mi smo začeli lutkati (ukvarjati se z lutkarstvom o.p.), ko smo bili še čisto mali. Smo zelo povezani in zelo veliko delamo. Tudi med letom skušamo pripraviti različne programe. Lutkarstvo je stalnica, tako kot Klasika sreča literaturo.«

Koncert ob 65-letnici je Katarina Hartmann naslovila Feeling good, priprave nanj pa so se začele že pred letom dni, v zadnjih treh, štirih mesecih pa so se še okrepile. Poleg sester Mihaele, Natalije in Simone Hartmann so se na odru dvorane Casineum v Vrbi pevki pridružili pevka Katharina Strasser, kabaretist Thomas Stipsits in vodja skupine Matakustix, glasbenik Matthias Ortner in mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spremljal pa jih je Toti Bigband iz Maribora.

Koncert bomo predvajali v oddaji Sotočja 24.12.2018. Prisluhnite mu!

S pravniki o možnostih za zajamčeno slovensko zastopstvo v Rimu
Med Slovenci v Italiji se razgibano koledarsko leto počasi izteka tudi z zavestjo, da bo treba vse moči vložiti v ureditev zagotovljenega mesta slovenskemu predstavniku v državnem, pa tudi v deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine.

Svojega parlamentarca so doslej imeli le po zaslugi dobre volje levih strank in ne z urejeno zakonodajo, kot, na primer, velja v Sloveniji za poslanca italijanske in madžarske narodnosti v Državnem zboru. Idej, kako doseči zajamčeno mesto za predstavnika slovenske narodne skupnosti, je več in skupnost se bo morala poenotiti.

Slovenska senatorka Tatjana Rojc, izvoljena na listi Demokratske stranke, je zaradi zapletenosti vprašanja za pomoč prosila ustavnega pravnika v državnem centru za raziskovanje v Rimu. Pričakovati je strokovne odgovore o realnih možnostih zagotovitve mesta parlamentarcu slovenske narodnosti na temeljih obstoječe zakonodaje, je Tatjana Rojc povedala Mirjam Muženič.

»Možnosti so, čeprav niso zelo enostavne. Recimo na podlagi 6. člena ustave, 3. člena ustave in predvsem seveda na podlagi zaščitnega zakona (za Slovence v Italiji o.p.), ki v svojem 26.členu še ni udejanjen.«

Aktualno pa je še vedno tudi vprašanje načrtovane ukinitve financiranja tiskanih medijev. Gibanje petih zvezd je v proračunsko razpravo senata zdaj vložilo nov amandma, ki predvideva reze v javno sofinanciranje časopisov, kar je svojim volivcem obljubilo že pred volitvami, iz Rima poroča Janko Petrovec.

Po novem predlogu naj bi ukinitev javnih podpor tisku postala postopna. Za leto 2019 predvideva 20 odstotno krčenje tistega dela predvidene podpore, ki presega pol milijona evrov. V letu 2020 naj bi ta del skrčili že za 50 odstotkov, leta 2021 pa za 75 odstotkov.

Cehovski organizaciji italijanskih novinarjev sta proti predlogu protestirali, saj menita, da predlagani ukrep ogroža pluralizem javne besede, številna delovna mesta in pravico državljanov do informiranosti.

Novi predlog podpisuje vodja senatne skupine Gibanja petih zvezd, Tržačan Stefano Patuanelli. Ta je novembra za Primorski dnevnik izjavil, da bo Pet zvezd vztrajalo pri krčenju državnih prispevkov, da pa ukrep ne bi smel škodovati tisku jezikovnih manjšin.

Na rimskem srečanju s predsednikoma krovnih organizacij, Walterjem Bandljem in Rudijem Pavšičem, je Patuanelli konec novembra izjavil, da pri Gibanju petih zvezd preučujejo dve možnosti za rešitev financiranja manjšinskega tiska. Po prvi naj bi ustanovili državni sklad za manjšinska občila Južnih Tirolcev in Slovencev, iz katerega bi sofinancirali časopise manjšin. Po drugi pa naj bi javno podporo za slovenski tisk črpali iz splošnega sklada zaščitnega zakona za Slovence, ki bi ga z obstoječih desetih milijonov evrov letno povečali na 13 milijonov.

Prihodnji dnevi bodo dokončno pokazali, ali je vlada dejansko pripravljena rešiti nastalo situacijo v prid manjšinskemu tisku.

Začaran krog iskanja učiteljev slovenščine
Hrvaška zakonodaja omogoča pripadnikom narodnih skupnosti različne modele učenja maternega jezika, vendar se tega ne zavedajo v dovolj veliki meri, ugotavlja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman. Za učenje po modelu C, ko se materni jezik poučuje kot predmet, namreč ni določeno, koliko učencev mora biti prijavljenih.

Zveza zato načrtuje pripravo seminarjev, na katerih bodo slovenska društva seznanili s temi možnostmi. Kako pa je z učiteljskim kadrom? To je težava, poudarja Barbara Riman.

»Kadrov nimamo, slovenistk nimamo, zato so učenci, ki obiskujejo pouk slovenščine v Varaždinski in Medžimurski županiji, na nek način privilegirani. Fenomenalno je, da jih učijo izvirni govorci.«

Učiteljice slovenščine pa imajo težave s pogodbami, ki veljajo samo pol leta in se morajo vedno znova prijavljati na razpis, ob tem pa ne vedo, ali bodo ohranile službo. Druga težava pa je, opozarja Barbara Riman, da so učiteljice, ki poučujejo slovenski jezik kot predmet (po modelu C), plačane samo za deset mesecev. Julija in avgusta so tako brez službe.

Slovensko ministrstvo za izobraževanje je pripravljeno pomagati Slovencem na Hrvaškem s štipendiranjem študenta slovenistike, ki bi se po končanem študiju vrnil domov.

»Težava pa je, da trenutno ne moremo dobiti osebe, ki bi tako dobro govorila slovenski jezik, da bi končala študij slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ali Mariboru. To je nek začaran krog. Verjeno bomo rešitev našli, toda v tej smeri bomo morali delati naprej.«

Priložnost za zaposlitev pa bi lahko dobili tudi učitelji iz Slovenije, saj od marca 2018 na Hrvaškem, poudarja Barbara Riman, ni več ovir za zaposlovanje ljudi iz drugih držav EU. In če na Hrvaškem ni ustreznega kadra, bi lahko zaposlili tudi učitelje slovenščine iz Slovenije.

»Imam pa občutek, da na nek način vodilni v hrvaških šolah s tem niso seznanjeni.«

Pravljičen večer v Monoštru
V okviru projekta Obujamo dediščino so v Porabju pripravili Peti pravljični večer za odrasle, ki ga je odprl generalni konzul Slovenije v Monoštru Boris Jesih. Spomnil je, kako je bilo nekoč, ko še ni bilo televizije in so si ljudje dolge zimske večere krajšali s pripovedovanjem pravljic.

Projekt Vesne Radovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je bil lani nagrajen kot najboljši projekt splošnih knjižnic za inovativno storitev za uporabnike in avtorica je presenečena nad odzivom.

»Najbolj zanimivo je, da ljudje pridejo in nas poslušajo.«

Pravljičarke govorijo v prekmurščini, vedno pa nekdo pripoveduje tudi v porabščini, ki je staro prekmursko narečje. Tako se narečji zlijeta v eno. Sicer pa Vesna Radovič tudi drugod po Sloveniji govori v prekmurščini in kljub začetnim pomislekom se na koncu večera izkaže, da ljudje večinoma razumejo prekmurščino.

»V Porabju pa se mi zdi zelo pomembno, da se ohranja ta jezik, kulturo in da se navaja tudi mlajše. Je pa res, da na te prireditve mladi ne prihajajo. Pa bi si jih želeli.«

Je pa Zveza Slovencev na Madžarskem tudi letos poskrbela, da bodo imeli porabski Slovenci kaj brati. Bralci Porabja bodo pred božično-novoletnimi prazniki poleg dvojne številke časopisa dobili še letopis Porabski koledar in knjižni dar. Več o tem pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi literarno revijo Rastje 12, ki je izšla v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze iz Celovca in delo z naslovom Moja RAI Saše Rudolfa. Gre za najnovejšo knjigo dolgoletnega športnega novinarja in dopisnika ter nekdanjega odgovornega urednika informativnega programa slovenskega radia deželnega sedeža italijanske radiotelevizije RAI.