Veselje v Repnu na tržaškem Krasu, negotovo v Rimu, kreativno učenje slovenščine v ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem, kje so dejavni Slovenci v Medžimurju, Mali princ vnovič v Porabju

Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, v narodnih nošah s svatovsko povorko po vasi, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev Kraška ohcet, ki jo pripravljajo v Repentabru na tržaškem Krasu konec avgusta, letos končno bo.

Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? Ne najboljši. T.i. ladinski model, ki ga zagovarja slovenski odbor Demokratske stranke, po katerem bi v parlament prišel Slovenec z najvišjim deležem glasov na listah strank, ki bi prestopile volilni prag, odpira dodatna vprašanja, je prepričana senatorka Tatjana Rojc.

“Bojim se, da slovenska narodna skupnost v Italiji ne bo zmožna predstaviti enotnega predloga in to bo seveda težava, ker bo vsak vlekel na svojo stran, in za karkoli se bomo odločili, bo seveda narobe.”

Sedem zgodb je naslov didaktičnega gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem, ki ga je pripravilo sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu. Poleg sedmih delovnih zvezkov so pripravile slovar, pesmarico in zgoščenko z zgodbami in pesmim, ki so jih zapeli otroci ljudske šole 1 v Borovljah. Učno gradivo je namenjeno učencem od prvega do tretjega razreda dvojezične ljudske šole, torej starim od 6 do 9 let. Uporablja ga že več kot polovica učencev, je ponosna doktorica Bernarda Volavšek Kuraš, somentorica pri projektu.

“Čeprav smo imeli do zdaj le tri predstavitve za učitelje in učiteljice, smo imeli veliko naročil. Učiteljice nam dajejo zelo pozitivna mnenja, tako da se zdaj že več kot polovica prijavljenih učencev uči s tem gradivom.”

Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolić Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji.

“Vemo, da Slovenci so, toda do takšnih, ki bi se dejavno vključili v manjšinsko politiko, ne moremo priti.”

Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in ki jih že vrsto let zbira Jožica Nuč. Kako je ona prišla v Porabje?

Prisluhnite oddaji! Sotočja (Radio prvi)