Okrogla miza ob predstavitvi rezultatov volitev na Madžarskem


Avtor: U.S. Datum: 1745 dni nazaj.


V prostorih Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani je v petek, 20. aprila, potekala okrogla miza z naslovom »Predstavitev rezultatov državnozborskih volitev na Madžarskem leta 2018«. Na okrogli mizi sta spregovorila dr. Balázs Dobos (Manjšinski inštitut Madžarske akademije znanosti) in dr. Attila Kovács (Inštitut za narodnostna vprašanja), med udeleženci in sogovorniki pa so bili tudi predstavniki madžarskega veleposlaništva v Sloveniji, ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ne nazadnje predstavniki slovenskih manjšin na Madžarskem.

Okrogli mizi sta spregovorila dr. Balázs Dobos (Manjšinski inštitut Madžarske akademije znanosti) in dr. Attila Kovács (Inštitut za narodnostna vprašanja).

V predstavitvi sta dr. Kovács in dr. Balázs dejala, da imajo na Madžarskem od leta 1990 mešani volilni sistem, kar pomeni kombinacijo proporcionalnega in večinskega volilnega sistema. Naši vzhodni sosedje pa so doslej imeli osem volitev in vse vlade so svoj mandat izpeljale do konca. Zanimivo je, da Madžari po svetu in v zamejstvu do leta 2010 niso imeli volilne pravice, različne narodnostne manjšine pa niso imele pravice do političnega zastopstva.

Med udeleženci in sogovorniki pa so bili tudi predstavniki madžarskega veleposlaništva v Sloveniji.

To temeljno pravico do politične participacije jim je prinesla šele reforma leta 2011, ki jo je uvedla vladajoča stranka Fidesz-KDNP, s katero so resda ohranili mešani volilni sistem, hkrati pa so razširili volilno pravico na državljane Madžarske, ki bivajo onkraj meja matične domovine. Število poslancev se je s prejšnjih 386 zmanjšalo na 199. Kar se tiče pravic manjšin, so te z reformo pridobile olajšan dostop v parlament, oziroma so dobili svojega zagovornika v Državnem zboru.

Zaradi nekaterih spornih določil reforme, med njimi izstopa predvsem določilo o kompenzaciji za zmagovalca (ostanke glasov dobi zmagovalec) in spremenjen način financiranja volilne kampanje, je svoj kritični glas povzdignila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Dr. Dobos je z vidika izseljenske in manjšinske problematike glede ustavnih sprememb izpostavil določilo, da državljani s stalnim naslovom na Madžarskem, ki živijo v tujini, lahko oddajo svoj glas le na predstavništvih (veleposlaništva, konzulati), za razliko od madžarskih državljanov v zamejstvu in po svetu, ki lahko glasujejo po pošti.

Kot je znano, je na volitvah 2018 z ustavno večino (133 poslanskih mandatov) zmagala stranka Fidesz-KDNP pod vodstvom premiera Viktorja Orbána.

V nadaljevanju je dr. Kovács spregovoril prav o posledicah sprememb političnega sistema, ki jih je Orbánova vlada izvedla leta 2010. Pri tem je izpostavil podelitev državljanstva pod ugodnimi pogoji za Madžare v zamejstvu in po svetu, ki jih je po zadnjih podatkih 378.250. Čeprav so napori za izboljšanje položaja madžarskih državljanov onkraj meja matične domovine izvedeni z mislijo na povečanje njihove politične participacije na volitvah, se končni rezultat zadnjih volitev brez volilnih lističev iz tujine ne bi bistveno spremenil.

Predsednik Slovenske državne samouprave Martin Ropoš.


Zagovornica manjšine v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss.

Kako na nekatere ustavne spremembe in izide volitev gledajo Slovenci na Madžarskem sta ob koncu dogodka spregovorila zagovornica manjšine v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss in tamkajšnji predsednik Slovenske državne samouprave Martin Ropoš. Izpostavila sta predvsem problematičnost določbe o izključevalni volilni pravici na državnozborskih volitvah in volitvah za manjšinsko samoupravo – registrirani volivci manjšin lahko glasujejo na parlamentarnih volitvah in hkrati še na volitvah za manjšinsko samoupravo ali pa se odločijo samo za glasovanje na volitvah za manjšinsko samoupravo. Registriranih volivcev slovenske manjšine je 687, od tega jih je na zadnjih parlamentarnih volitvah glasovalo 233 (33,91 odstotka).

Posebnost madžarskega političnega sistema je tudi ta, da imajo zagovorniki trinajstih priznanih manjšin (najmočnejši sta nemška in romska, vsaka z več kot 20.000 prebivalci, slovenska manjšina je z okrog 3000 prebivalci med najmanjšimi ) v parlamentu podobno vlogo kot poslanci, ki pa nimajo pravice glasovanja. Vseeno je Köles Kissova dodala, da te pravice v parlamentu ne pogreša, saj skuša madžarska vlada dokazati, da funkcija zagovornika manjšine ni prazna beseda. Poleg tega pa je Madžarska s tem, da je v zadnjih treh letih potrojila znesek iz državnega proračuna, namenjen delovanju manjšinskih samouprav, organizacij in šol, dokazal, da s skrbjo za manjšine misli resno, je še povedala Köles Kissova.


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo