Kot je zapisano v utemeljitvi, se ZSO vse od ustanovitve zavzema za aktivno vključitev Slovencev v avstrijske družbene in državne strukture, v katerih bi ustvarjalno prispevali k demokratičnemu razvoju avstrijske družbe.

Upirala se je slabšanju razmer v dvojezičnem šolstvu, izrivanju slovenščine iz uradov in vztrajala pri dvojezičnih krajevnih napisih. Pri tem se je povezovala z Narodnim svetom koroških Slovencev in sodelovala v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev, hkrati pa odpirala komunikacijske poti do ustanov politike in državnih struktur. Kot posebej pomembno je Pahor izpostavil njeno veliko vlogo pri delu manjšinskega sosveta pri uradu zveznega kanclerja, ki ga je predsednik ZSO vodil kar 23 let.

Presegala je fizične meje med državami kot glasnica spoštovanja razlik, dialoga, medsebojnega poznavanja, strpnosti in prepletanja kultur, ki se ne glede na nacionalne okvire vzajemno bogatijo. S tem je soustvarjala temelje demokracije, sožitja narodov in kultur v sodobni Evropi, je še zapisano v utemeljitvi.

Odlikovanje je prevzel predsednik ZSO Marjan Sturm, ki je v zahvali dejal, da delovanje v zvezi ni bilo vedno lahko, a je vztrajnost rodila sad. Povedal je, da je odlikovanje pomembno sporočilo in priznanje za trud pri doseganju enakopravnosti in enakovrednosti razvoja tako za Slovence na Koroškem kot za avstrijski narod, ki si je prizadeval, da taki odnosi in sožitje obstajajo. Dodal, da razume odlikovanje tudi kot simbol za prihodnost, saj smo se v zgodovini naučili, da moramo sodelovati - ne le v deželi ali državi, ampak tudi preko meja, so še sporočili iz urada predsednika republike.

Predsednik Pahor je ob tem imel tudi govor, kar sicer ni običaj ob podeljevanju tovrstnih odlikovanj. Kot je pojasnil, se je za govor odločil, ker ga je avstrijski kolega Heinz Fischer prosil, naj ZSO izreče tudi njegove čestitke.

Drugi razlog za govor pa je, kot je dejal Pahor, da Slovenci in Avstrijci ter s tem slovenska manjšina v Avstriji, živimo v času, ko je naša skupna domovina, Evropska unija, v težavah. "Vsi, ki verjamemo v varnost in blaginjo in vemo, da to omogoča, varuje in spodbuja EU, smo poklicani, da vsak po svojih močeh storimo vse, kar je mogoče, da jo obranimo, ohranimo in razvijamo. Ni mogoče misliti, da bi se v prihodnje razvijalo sožitje, prijateljstvo in vsestransko sodelovanje brez te velike evropske ideje," je dejal.

V izjavi za TV Slovenija po slovesnosti je Pahor dejal, da to ni samo slovesnost slovenskega narodnega prostora, temveč tudi dveh držav, Slovenije in Avstrije, ki praznujeta izboljšanje manjšinskih odnosov na avstrijskem Koroškem. "Da bi tako ostalo je izrednega pomena, da EU ne le obstane, ampak se tudi okrepi," je poudaril.

Slovesnosti pod naslovom Razumeti nazaj - živeti naprej sta se udeležila tudi koroški deželni glavar Peter Kaiser in avstrijski minister za umetnost in kulturo, ustavo in medije Josef Ostermayer, s katerima se je predsednik Pahor pred slovesnostjo sešel na pogovorih. Govorili so o številnih potencialih regionalnega sodelovanja in skupni izzivih, s katerimi se soočamo v kontekstu Evropske unije.

Po pogovorih je Pahor za medije dejal, da je rešitev begunske krize v odsotnosti skupne evropske politike v pogovoru in dogovoru z najbližjimi sosedami - v primeru Slovenije z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Italijo. "Zato smo izkoristili ta pogovor za to, da bi ugotovili, kje, kdaj in kako morajo biti rešena nekatera vprašanja, da bi ta problem reševali bolj humano in uspešneje," je pojasnil predsednik republike.

Tudi koroški deželni glavar je v izjavi za medije izpostavil pomen izmenjave informacij in usklajevanja ukrepov s Slovenijo in drugimi evropskimi državami v begunski krizi. Zatrdil je še, da bosta Slovenija in Avstrija naredili vse, kar je v njuni moči.

Besedilo: STA

Slika: Borut Pahor Facebook