Planinsko društvo Celovec žaluje za Lubom Urbajsom


Avtor: U.S. Datum: 2201 dni nazaj.


V soboto, 31. marca 2018, je v 95. letu starosti umrl Lubo Urbajs, legenda slovenskega planinstva na Koroškem, so sporočili iz Slovenskega planinskega društva Celovec na avstrijskem Koroškem.

Lubo Urbajs

Kot so zapisali v SPD, je njegovo ime sinonim za oživitev Slovenskega planinskega društva v Celovcu po drugi svetovni vojni in za postavitev slovenske planinske koče na Bleščeči planini: »Bil je nekakšen spiritus agens vsega, kar je po letu 1945 povezano s slovenskim planinstvom na Koroškem.«

SPD predsedoval kar 31 let

Urbajs se je rodil 24. aprila 1923 v Dulah pri Rožeku. Njegov oče je bil Maistrov borec iz Zasavja. S šestimi leti se je preselil k očetu v Slovenijo in v Medvodah končal osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Leta 1942 je pobegnil z vlaka, ki je transportiral slovenske fante na prisilno delo v Nemčijo. Leta 1944 je maturiral na višji gimnaziji v Beljaku. Po vojni je nekaj let delal na domači kmetiji, nato nekaj časa vodil zadrugo v Šentjakobu, pozneje pa je delal pri Elektro podjetju Schlapper. Leta 1971 se je zaposlil pri Slovenskem vestniku v Celovcu, kjer je delal do upokojitve leta 1987.

Lubo Urbajs je bil glavni pobudnik za ustanovitev Slovenskega planinskega društva 11. januarja 1953 in njegov prvi predsednik; društvu je predsedoval kar 31 let, vse do leta 1984. Med prvimi in najpomembnejšimi nalogami društva je bila postavitev slovenske planinske postojanke na Koroškem. Slovensko planinsko kočo, ki so jo na Bleščeči planini nad Arihovo pečjo začeli graditi leta 1963, so odprli leta 1968.

Rad imel tudi fotografijo

Konjiček Luba Urbajsa, združljiv z ljubeznijo do planin, je bilo fotografiranje. S svojimi fotografijami je sodeloval tudi na vsakoletnem fotografskem natečaju Slovenskega planinskega društva, leta 1993 je za svojo črno-belo fotografijo »Sence« prejel prvo nagrado. Veliko je pisal o planinstvu, predvsem o toponomastiki in ponemčevanju imen slovenskih gora. Ker mu je bilo ohranjanje slovenskega jezika srčna zadeva, se je vključeval tudi v druge dejavnosti življenja koroških Slovencev, med drugim je bil odbornik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.

Leta 1986 je prejel Bloudkovo plaketo, državno priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju športa, leta 2013 pa mu je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil posebno priznanje Republike Slovenije za zasluge na področju slovenskega planinstva na Koroškem.

STA


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo