Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, je vlada predlog o ustanovitvi Slovenskega kulturnega centra v Berlinu prvič obravnavala 5. novembra. Ker je bila razprava začasno prekinjena, se bo nadaljevala na eni od prihodnjih sej. "Člani vlade so predlogu načeloma naklonjeni, iščemo pa še rešitve za zagotovitev stalnega vira financiranja centra," so zapisali na ministrstvu.

Center bo po vzoru dunajske Skice, tudi zaradi zmanjšanja stroškov delovanja, predvidoma umeščen v notranjo organizacijo ministrstva za zunanje zadeve kot posebna enota veleposlaništva za opravljanje dejavnosti na področju kulture. Na veleposlaništvu bo predvidoma imel tudi sedež in poslovne prostore.

Vse podrobnosti o njegovem delovanju, od organizacije in stroškov delovanja do postopka imenovanja njegovega vodje ter nadzora, bodo določene v posebnem dogovoru med obema ministrstvoma. O imenu, ki bi center vodil, zato po pojasnilih ministrstva za kulturo še ne razmišljajo: "Čas za to bo, če in ko bo sprejet sklep vlade o ustanovitvi Skice v Berlinu."

Znana pa je okvirna ocena stroškov, potrebnih za njegovo ustanovitev in delovanje: 215.000 evrov v letu 2016 in 207.000 evrov v letu 2017, so pojasnili za STA.

Ministrstvo z ustanavljanjem drugega tovrstnega slovenskega središča v mednarodnem prostoru zasleduje nacionalni program za kulturo 2014-2017. Da bi izboljšalo prepoznavnost Slovenije in slovenske kulture v svetu, želi postopno vzpostaviti učinkovito mrežo kulturnih središč, ki bodo enakovredni partner že uveljavljenim tujim nacionalnim kulturnim centrom pri uresničevanju skupnih projektov.

Kot ugotavljajo, je kljub številnim naporom za prepoznavnost še vedno premalo storjeno, še zlasti tam, kjer ustrezna javna podoba države ugodno vpliva na politično in gospodarsko sodelovanje. Z najpomembnejšo slovensko zunanjetrgovinsko partnerico je sicer po prepričanju ministrstva sodelovanje na področju kulture dobro in vsestransko razvito, vendar bi ga bilo treba razširiti in izboljšati.

Ob tem, da se Slovenija poteguje za častno gostjo na mednarodnem Frankfurtskem knjižnem sejmu v letu 2020 ali letu 2021, so se za umestitev centra v nemško govoreči kulturni prostor odločili tudi zaradi dejstva, da je Berlin eno izmed najpomembnejših evropskih središč kulturnega življenja. V njem je, kot trdijo na ministrstvu, čutiti močno zanimanje za predstavitev slovenskega oblikovanja in dovzetnost za širjenje trga na področju kulturnega in kreativnega sektorja.

Na ministrstvu so prepričani, da bi v mestu, ki gosti Berlinale, Evropski filmski trg in Evropsko filmsko akademijo, lahko organizirali retrospektive slovenskega filma, večje turneje slovenskih glasbenikov, gostovanja gledaliških in baletnih predstav. Kot uveljavljeno kongresno in sejemsko središče ponuja tudi priložnost za promocijo Slovenije kot kulturno-turistične destinacije.

Novi center bi lahko prav zaradi podobnosti kulturnega prostora spretno izkoristil izkušnje, poznanstva in stike, ki jih je že vzpostavilo dunajsko središče, si pomagal z že dostopnimi prevodi, publikacijami in gradivi v nemščini ter si tako zmanjšal nekatere stroške delovanja, še zagovarjajo na ministrstvu.

Vir: STA