V petek, 6. aprila 2018, je Brdu pri Kranju potekala prva nacionalna konferenca o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva, katere namen je izmenjava mnenj in izkušenj za krepitev izvoza.

»Trendi v internacionalizaciji se spreminjajo,« je uvodoma na konferenci dejal profesor na fakulteti za management Mitja Ruzzier. Po eni strani zaradi novih dejavnikov in negotovosti postaja vse bolj zapletena, po drugi strani pa je zaradi, denimo, istega okusa potrošnikov po vsem svetu, preprostejša.

Po njegovih besedah trg ni več nujno država, ampak podjetja gledajo globalno in iščejo skupine potrošnikov s podobnimi značilnostmi. Podjetja, tudi v klasičnih panogah, sledijo kupcem, tudi če ti gredo na drugi konec sveta. Zato je treba razumeti tuje poslovne prakse in obvladovati tuja poslovna tveganja.

Potreben je re-startup

Klasični posredniki do tujih trgov izginjajo in se pojavljajo novi, kot sta Amazon in Airbnb. Prav tako pa se klasične panoge povezujejo z novimi pristopi. »Podjetja bomo morala zavzeti nov globalni pogled. Re-startup – iskati kombinacijo z mladimi podjetji, ki imajo nov duh,« je dejal Ruzzier. Po njegovih besedah obstaja neizkoriščen potencial v pogodbenih oblikah internacionalizacije, kot sta franšizing in licenciranje, konkurenti na domačem trgu bi lahko skupaj nastopali na tujih trgih, domača podjetja pa lahko izkoristijo tudi prihod tujih neposrednih vlagateljev in skupaj z njimi pridejo na nove trge.

Zdravko Počivalšek Foto: Blaž Samec/Delo

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je prepričan, da so z vladnimi ukrepi pripomogli k večjemu slovenskemu izvozu. Do konca tega leta bodo razpisali 84 odstotkov vseh evropskih sredstev; samo letos bo teh za 199 milijonov evrov, več kot polovica sredstev je bila razpisana do konca marca. Cilj je, da se izvoz do leta 2025 poveča z 32 milijard evrov na 50 milijard evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa s približno 42.000 evrov v letu 2016 na 60.000 evrov, kot opredeljuje vizija Gospodarske zbornice Slovenije, je povedal minister za gospodarstvo.

Ekonomski svetovalec v vsako predstavništvo

Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, je omenil odprtje dveh novih predstavništev v Bolgariji in Združenih arabskih emiratih. Omenil pa je, da ima Slovenija premalo ekonomskih svetovalcev: »Obžalujem, da imamo samo 22 ekonomskih svetovalcev. Prihodnji cilj bi moral biti, da ima vsako predstavništvo ekonomskega svetovalca.«

Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, se je strinjala, da bi vsako veleposlaništvo moralo imeti ekonomskega svetovalca: »Postaviti bi se moralo tudi merila, kaj se pričakuje od posameznega veleposlaništva in ekonomskega svetovalca. Če kriteriji niso doseženi, je potrebna sprememba kadrov ali pa preselitev veleposlaništva. Slovenija mora imeti zelo jasen merljiv način spremljanja učinkovitosti gospodarske diplomacije.

Na ravni ministrstev in agencij je 26 enot, ki se v celoti ali delno ukvarjajo z internacionalizacijo, obstaja 96 gospodarskih asociacij, kot so zbornice in poslovni klubi, pa častni konzuli. »To je zelo veliko ljudi, ki pa niso dovolj koordinirani. Bolje je treba uporabiti resurse,« je še dodala Sonja Šmuc.

Ob obilici ustanov manjka koordinacija predvsem za podporo malim in srednjevelikim podjetjem, je ocenila predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen: »Oni potrebujejo podporo in pomoč pri iskanju poslovnih partnerjev.«

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je priznal, da je bil pri poskusu vzpostavitve večjega sodelovanja med ustanovami neuspešen: »Preveč je osebnih interesov in premalo podjetniškega duha, da bi uresničili dogovorjeno.«

Nejc Gole, Delo