Poklon eni prvih slovenskih doktoric znanosti


Avtor: U.S. Datum: 1587 dni nazaj.


Vsebina oddaje Sotočja, 24. septembra 2018: prezrta dr. Angela Piskernik dobila svoj park v Ljubljani, optimističen začetek novega šolskega leta v FJK, Razvojni program slovenskega Porabja, Lepi spomini Marije Šenk.

Oddajo lahko poslušate na strani Radio prvi.

Dr. Angela Piskernik na Radiu Ljubljana, leta 1929. Foto: Ilustrirani Slovenec, 7.4.1929 (Janez Stergar)

Ljubljana je 21.9.2018 dobila Park Angele Piskernik in se tako poklonila pomembni rojakinji, rojeni na avstrijskem Koroškem, prvi Slovenki z doktoratom iz naravoslovja. Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar že vrsto let opozarja na vlogo te prezrte znanstvenice in prav on ima veliko zaslug, da je dobila park v slovenskem glavnem mestu.

“Prav te dni je izšel zbornik z naslovom ‘Frauen, die studieren sind gefährlich’ (Ženske, ki študirajo, so nevarne), ki je rezultat slovensko avstrijskega raziskovalnega projekta, kjer so preučevali ženske, ki so študirale v habsburškem obdobju. In seveda je Angela Piskernik po teh najnovejših pregledih prva doktorica, Slovenka na dunajski univerzi. Formalno je bila doktorica filozofije, ker je bilo naravoslovje na filozofiji ….Nesporno, to je tudi v zborniku potrjeno, so jo imeli za prvo Slovenko z doktoratom iz naravoslovja.”

Bila je narodno zavedna rojakinja, dejavna tudi v časih koroškega plebiscita, bila je predsednica Slovenske krščanske ženske zveze in prva podpredsednica Kluba koroških Slovencev, ustanovljenega 16.10. 1928. Sodelovala pa je tudi z Radiem Ljubljana:

“Bilo je na samem začetku, kar je tudi dokumentirano v tedaj objavljenih radijskih programih, kjer so bila najavljena njena predavanja z narodnostno tematiko, botaniko in s področja prirodopisja.”

Dr. Angela Piskernik je bila prva poklicna naravovarstvenica, po 2. svetovni vojni direktorica ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja in ima med drugim zasluge tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka, njeno delo pa presega slovenske in jugoslovanske okvire, opozarja Janez Stergar:

“Delovala je tudi v okviru CIPRE – Združenja alpskih dežel, ki so se posvečala varovanju narave. Pripravljala je projekte za čezmejne naravne parke in konec koncev je dobila veliko evropsko nagrado za naravovarstvo tik pred koncem svojega življenja, leta 1967 v Nemčiji, ko je v svojem zahvalnem govoru rekla, da nemško kar zna, ker jo je utrjevala tudi poldrugo leto v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. “

Optimistično v novo šolsko leto

Ob začetku šole nas zanima, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Se vse manjše generacije učencev odražajo tudi z zmanjšanjem vpisa? Ne!

V vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom sosednje Furlanije Julijske krajine so namreč z letošnjim vpisom otrok zadovoljni in to kljub demografskemu padcu, ki zaznamuje vso Italijo. Večjega osipa ni bilo, v špetrski dvojezični šoli imajo kar 286 otrok, kar je več kot lani. Narodnostno mešana sestava v razredih ostaja, ugotavlja Mirjam Muženič.

V učilnice se je vrnilo okrog 4 tisoč 500 učencev in dijakov v šolah na Tržaškem, Goriškem in v Špetru. Vrtci so še naprej najbolj zanesljiv pokazatelj stanja, saj so vstopna postaja, na kateri je merilo vpisa za prihodnjih pet let, je v pogovoru za Novi Glas podčrtal generalni direktor deželnega urada za slovenske in italijanske šole Igor Giacomini. Razveseljivo!

Zadovoljni so tudi na večstopenjski šole v Dolini pri Trstu, ki združuje 4 slovenske vrtce, 6 osnovnih in nižjo srednjo šolo. Število vpisanih je namreč enako lanskemu, je zadovoljna ravnateljica Fulvia Premolin:

“Optimisti smo, ker se je novo šolsko leto začelo z vsem osebjem in je vse steklo, tako kot bi moralo. Tudi starši so zadovoljni, ker pri nas poteka že reden celodnevni pouk. Novosti smo uvedli lani, ko smo upoštevali nove dekrete na področju preverjanja in ocenjevanja učnega dela. Prav zdaj potekajo izobraževanja, ki jih imamo skupaj s koprsko Univerzo, tako da bodo naši učitelji in profesorji usposobljeni skladno s evropskimi smernicami.”

Razvojni program Slovenskega Porabja

Državna slovenska samouprava je v zadnjem obdobju veliko svojih aktivnosti namenila pripravi Razvojnega programa Slovenskega Porabja. Gre za pilotni program madžarske vlade, katerega partner je Državna slovenska samouprava.

Že leta se pogovarjamo, da bi morali spodbuditi gospodarski razvoj tega območja, pojasnjuje Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave v pogovoru s Silvo Eöry:

“O tem smo že večkrat govorili tudi na sejah mešane komisije. Prvi so na to opozorili v prekmurski madžarski narodni skupnosti, leta 2016 in 2017 pa je bilo dogovorjeno in zapisano med priporočili v uradnih zapisnikih, naj obe strani podpreta razvoj gospodarstva tudi v Porabju, kot to že velja za Prekmurje, s svojimi in evropskimi sredstvi.”

Na osnovi teh priporočil je madžarska vlada naložila finančnemu ministrstvu, da začne pogovore s predstavniki porabskih Slovencev in pripravi razvojni program slovenskega Porabja. Tako prav v teh dneh potekajo intenzivni pogovori s predstavniki narodnostnih organizacij, občinami in društvi.

“V prvi vrsti gre za različne investicije, za razvoj infrastrukture, vemo kako slabe so ceste v Porabju, gre za turizem, kulturo, šport, skratka vse, kar je povezano s slovensko skupnostjo.”

Rok za oddajo predlogov je 15. oktober, do decembra pa naj bi bili izbrani konkretni projekti. Več pa v pogovoru z Martinom Ropošem v tokratni oddaji.

Lepi spomini

Reška rojakinja Marija Šenk je izdala svojo 8. pesniško zbirko Lepi spomini in jo 22.9.2018 predstavila v društvu Bazovica. 82-letna pesnica, ki že več kot 6 desetletij živi na Reki, je vsestransko dejavna rojakinja in polna življenjskega optimizma. Vse svoje pesniške zbirke (Mojih prvih sto pesmi, 2012; Podari mi nasmeh, 2013; Arcobaleno, 2013; Lanterna, 2014; Zaljubljena v morje, 2015; Ljubezen za konec, 2017 in Tavajoče duše, 2017) je izdala v samozaložbi, najnovejša pa je prvič v slovenščini.

Samo, da smo zdravi,

dalo se bo živet,

čeprav je za nami veliko let.

Moramo vedno misliti na to,

da bi lahko slabše bilo!


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo