Z izjemno dobro obiskanim predavanjem dr. Petra Krečiča in razstavo o Plečniku na Brionih so se v Hrvaškem muzeju arhitekture HAZU v Zagrebu nadaljevali Plečnikovi dnevi, ki so se začeli junija v organizaciji Slovenskega doma in SSNM MZ ter v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom na Hrvaškem.

Davor Trupković, Damjana Pečnik, Darko Šonc, Andrija Mutnjaković, Smiljana Knez (z leve). Foto: Antun Bukovec

Predavanje dr. Petra Krečiča, enega največjih poznavalcev ustvarjalnega opusa Jožeta Plečnika, je bilo osredotočeno na arhitektov poskus "mediteranizacije" Ljubljane. S pomočjo skic in načrtov je predavatelj podrobno opisal razvoj Ljubljane – od rimske Emone do Plečnikovega mesta z arhitekturnimi spomeniki, kakršno je Tromostovje. Predstavil je arhitektovo uporabo mediteranskih elementov in njihov vpliv na podobo Ljubljane.

Akademik Andrija Mutnjaković je predavanje označil za veliko osvežitev in izrazil upanje, da bo predavatelj s strokovnim prispevkom nove razsežnosti Plečnikovega opusa predstavil tudi hrvaškim akademskim krogom.

Predavanju je sledilo odprtje razstave Plečnik na Brionih, ki sta jo pripravila Plečnikova hiša in rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana, ki je gradivo pridobil z dragoceno donacijo dr. Lojzeta Gostiše. Razstava razkriva izvirne načrte paviljona in fotografije Plečnikovih obiskov Brionov, ki jih javnost do letos ni poznala. Med temi fotografijami so tudi zadnji Plečnikovi portreti, posneti jeseni 1956. Te fotografije so bralci Novega odmeva sicer lahko videli v 61. številki našega glasila. Posebno dragoceno je osebno pričevanje dr. Gostiše o okoliščinah, ki so botrovale izvedbi tega projekta, ki predstavlja simbolični Plečnikov testament.

Plečnik – srednjeevropski arhitekt

Državna sekretarka s slovenskega ministrstva za kulturo Damjana Pečnik je dogodke pospremila z besedami, da "Plečnik ni samo slovenski umetnik, ampak v enaki meri tudi hrvaški, avstrijski in češki…, z eno besedo: srednjeevropski umetnik." Pomočnik hrvaške ministrica za kulturo Davor Trupković, ki je tudi sam arhitekt, pa je dodal, da je Plečnik s svojimi stvaritvami ne le vplival na srednjeevropsko arhitekturo, ampak jo na določen način tudi sam oblikoval. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bodo slovensko-hrvaški odnosi na področju ohranjanja snovne in nesnovne dediščine le še poglabljali.

Razstava bo v Hrvaškem muzeju za arhitekturo HAZU na ogled do 30. novembra, potem pa bo pot nadaljevala po drugih hrvaških mestih, kjer domujejo slovenska društva. V ta namen smo slovensko besedilo, ki spremlja razstavo, prevedli v hrvaščino. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi kratki dokumentarni film, v katerem dr. Lojze Gostiša obuja spomine na sodelovanje s Plečnikom in njegove javnosti premalo znane ali pozabljene opuse.

Slovenski dom in SSSNM MZ sta kot dodatek k razstavi prispevala dodatne panoje Plečnikovi realizirani in nerealizirani projekti na Hrvaškem, ki jih je pripravila Polona Jurinić.

Predsednik Slovenskega doma in Sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb Darko Šonc se je zahvalil Hrvaškemu muzeju arhitekture HAZU, Plečnikovi hiši, Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana, kot tudi Slovenskemu domu, Svetu slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb in slovenskemu veleposlaništvu za pripravo in izvedbo te enkratne prireditve. (akm, jpt)

http://www.slovenci-zagreb.hr/si/poklon-plecnikovem-ustvarjanju-na-hrvaskem/

Več v Novem odmevu 63